martin.vuk/git-intro
1
0
Fork 0
Code Issues Pull requests Projects Releases Packages Wiki Activity Actions

Dodaj presledek pred oklepaj

Browse source
This commit is contained in:
Martin Vuk 2026-01-22 18:49:26 +01:00
parent 8614e18f3b
commit dcebb49a3a
1 changed files with 6 additions and 6 deletions
Download patch file Download diff file Expand all files Collapse all files

12
git-obzornik.tex
View file

@ -134,7 +134,7 @@ nadaljevanju, podrobnosti pa si lahko preberete v knjigi Pro Git \cite{chacon_10
Git ne shranjuje datotek z običajnimi imeni, ampak za ime uporabi 160
bitno število (40 mestno število v 16-tiškem zapisu), ki ga izračuna iz
vsebine datoteke. Git za izračun imena uporabi \emph{zgoščevalno
funkcijo}. Naj bo \(B\) množica vseh možnih podatkovnih nizov(besedil),
funkcijo}. Naj bo \(B\) množica vseh možnih podatkovnih nizov (besedil),
\(n\)-bitna zgoščevalna funkcija je funkcija
\[
H:B \rightarrow \left\{ 0,1,\ldots,2^{n} - 1 \right\},
@ -262,7 +262,7 @@ blabla
Z uporabo zgostitve kot kazalca na vsebino, Git vsebino mape postavi v
podatkovno strukturo, ki jo matematično lahko opišemo z \emph{usmerjenim
grafom}. Če je vsebina datotek enaka(npr. \texttt{bla.txt} in
grafom}. Če je vsebina datotek enaka (npr. \texttt{bla.txt} in
\texttt{mapa/bla.txt}), Git shrani le eno kopijo, ki je dostopna v
datoteki z imenom enakim zgostitvi vsebine.
Zato datotečno drevo v Gitu ni nujno predstavljeno kot drevo, ampak kot
@ -335,7 +335,7 @@ starši.
\begin{figure}[h]
\centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/commit-history.pdf}
\caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos(razen prvega) ima
\caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos (razen prvega) ima
povezavo na vnose iz katerih izhaja.}
\end{figure}
Tudi vnose hrani Git v vsebinsko naslovljivi shrambi pod imenom, ki je enako zgostitvi
@ -458,7 +458,7 @@ Omenimo še dva pojma, ki jih uporabljamo pri delu z Gitom:
(\texttt{HEAD}). Spremembe, ki jih naaredimo na delovni kopiji lahko
zabeležimo v nov vnos.
\item
\emph{Oddaljen repozitorij} (angl. \emph{remote}) je povezava(url)
\emph{Oddaljen repozitorij} (angl. \emph{remote}) je povezava (url)
na drug repozitorij (ponavadi na drugem računalniku), s
katerim lahko izmenjujemo vsebino.
\end{itemize}
@ -509,7 +509,7 @@ zabeležena v naslednjem vnosu.
\begin{verbatim}
git pull
\end{verbatim}
pobere vsebino(objekte in reference) iz oddaljenega repozitorija in
pobere vsebino (objekte in reference) iz oddaljenega repozitorija in
uskladi lokalno vejo z oddaljeno. Shrambi objektov se preprosto doda
nove objekte, ki so v oddaljeni veji. Če je lokalna veja prednik
oddaljene, se lokalna veja enostavno prestavi, da kaže na isti vnos, kot
@ -572,7 +572,7 @@ Koliko datotek bi morali shraniti v Git, da bi z znatno verjetnostjo
prišlo do trka? Vprašanje je povezano z rojstnodnevnim problemom.
Kako velika naj bo skupina ljudi, da bo vsaj \(50\%\) verjetnost, da
imata dve osebi na isti dan rojstni dan? Velikost skupine je
presenetljivo majhna(23), zato rojstnodnevnei problem imenujemo tudi
presenetljivo majhna (23), zato rojstnodnevnei problem imenujemo tudi
rojstnodnevni paradoks. Vprašanje zastavimo matematično. Naključno
izberemo \(n < d\) števil iz množice \(\left\{ 1,2,\ldots,h \right\}\),
tako da je vsaka izbira enakomerno porazdeljena. Kolikšna je verjetnost