From dcebb49a3ae80c8a6c8b2b556b1ddf0474fdae6a Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: Martin Vuk Date: Thu, 22 Jan 2026 18:49:26 +0100 Subject: [PATCH] Dodaj presledek pred oklepaj --- git-obzornik.tex | 12 ++++++------ 1 file changed, 6 insertions(+), 6 deletions(-) diff --git a/git-obzornik.tex b/git-obzornik.tex index 7ef8dec..0d68140 100644 --- a/git-obzornik.tex +++ b/git-obzornik.tex @@ -134,7 +134,7 @@ nadaljevanju, podrobnosti pa si lahko preberete v knjigi Pro Git \cite{chacon_10 Git ne shranjuje datotek z običajnimi imeni, ampak za ime uporabi 160 bitno število (40 mestno število v 16-tiškem zapisu), ki ga izračuna iz vsebine datoteke. Git za izračun imena uporabi \emph{zgoščevalno - funkcijo}. Naj bo \(B\) množica vseh možnih podatkovnih nizov(besedil), + funkcijo}. Naj bo \(B\) množica vseh možnih podatkovnih nizov (besedil), \(n\)-bitna zgoščevalna funkcija je funkcija \[ H:B \rightarrow \left\{ 0,1,\ldots,2^{n} - 1 \right\}, @@ -262,7 +262,7 @@ blabla Z uporabo zgostitve kot kazalca na vsebino, Git vsebino mape postavi v podatkovno strukturo, ki jo matematično lahko opišemo z \emph{usmerjenim - grafom}. Če je vsebina datotek enaka(npr. \texttt{bla.txt} in + grafom}. Če je vsebina datotek enaka (npr. \texttt{bla.txt} in \texttt{mapa/bla.txt}), Git shrani le eno kopijo, ki je dostopna v datoteki z imenom enakim zgostitvi vsebine. Zato datotečno drevo v Gitu ni nujno predstavljeno kot drevo, ampak kot @@ -335,7 +335,7 @@ starši. \begin{figure}[h] \centering \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/commit-history.pdf} - \caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos(razen prvega) ima + \caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos (razen prvega) ima povezavo na vnose iz katerih izhaja.} \end{figure} Tudi vnose hrani Git v vsebinsko naslovljivi shrambi pod imenom, ki je enako zgostitvi @@ -458,7 +458,7 @@ Omenimo še dva pojma, ki jih uporabljamo pri delu z Gitom: (\texttt{HEAD}). Spremembe, ki jih naaredimo na delovni kopiji lahko zabeležimo v nov vnos. \item - \emph{Oddaljen repozitorij} (angl. \emph{remote}) je povezava(url) + \emph{Oddaljen repozitorij} (angl. \emph{remote}) je povezava (url) na drug repozitorij (ponavadi na drugem računalniku), s katerim lahko izmenjujemo vsebino. \end{itemize} @@ -509,7 +509,7 @@ zabeležena v naslednjem vnosu. \begin{verbatim} git pull \end{verbatim} -pobere vsebino(objekte in reference) iz oddaljenega repozitorija in +pobere vsebino (objekte in reference) iz oddaljenega repozitorija in uskladi lokalno vejo z oddaljeno. Shrambi objektov se preprosto doda nove objekte, ki so v oddaljeni veji. Če je lokalna veja prednik oddaljene, se lokalna veja enostavno prestavi, da kaže na isti vnos, kot @@ -572,7 +572,7 @@ Koliko datotek bi morali shraniti v Git, da bi z znatno verjetnostjo prišlo do trka? Vprašanje je povezano z rojstnodnevnim problemom. Kako velika naj bo skupina ljudi, da bo vsaj \(50\%\) verjetnost, da imata dve osebi na isti dan rojstni dan? Velikost skupine je -presenetljivo majhna(23), zato rojstnodnevnei problem imenujemo tudi +presenetljivo majhna (23), zato rojstnodnevnei problem imenujemo tudi rojstnodnevni paradoks. Vprašanje zastavimo matematično. Naključno izberemo \(n < d\) števil iz množice \(\left\{ 1,2,\ldots,h \right\}\), tako da je vsaka izbira enakomerno porazdeljena. Kolikšna je verjetnost