Piljenje in preurejanje
This commit is contained in:
Martin Vuk
parent
4d3b048954
commit
70c72f1fbd
3 changed files with 353 additions and 372 deletions
667
git-obzornik.tex
667
git-obzornik.tex
|
|
@ -32,11 +32,11 @@
|
|||
mapi(direktoriju). V glavnem se uporablja za upravljanje z izvorno kodo
|
||||
pri razvoju računalniških programov. Mnogi med nami pa ga uporabljajo
|
||||
tudi pri pisanju besedil v \LaTeX-u. Poleg tega, da Git hrani
|
||||
zgodovino sprememb, tudi omogoča da več ljudi hkrati sodeluje pri
|
||||
urejanju istih datotek. Ogledali si bomo, kako Git deluje. Opisali bomo,
|
||||
zgodovino sprememb, tudi olajša združevanje sprememb, ko več ljudi hkrati
|
||||
ureja iste datoteke. Ogledali si bomo, kako Git deluje. Opisali bomo,
|
||||
kako Git uporabi \emph{zgoščevalne funkcije}, \emph{Merklejeva drevesa}
|
||||
in \emph{usmerjene aciklične grafe}, da shrani zgodovino različic in
|
||||
omogoči hkratno urejanje vsebine. Matematični model, ki ga Git uporablja
|
||||
olajša hkratno urejanje vsebine. Matematični model, ki ga Git uporablja
|
||||
je v resnici zelo preprost in njegovo razumevanje nas lahko reši
|
||||
marsikatere zagate, ki nastane med njegovo uporabo.
|
||||
\end{abstract}
|
||||
|
|
@ -75,47 +75,39 @@ sistem za nadzor različic} (angl. Distributed Version Control System
|
|||
javno spletišče, ki je namenjeno skladiščenju Git repozitorijev.
|
||||
\end{opomba}
|
||||
|
||||
V nadaljevanju bomo obravnavali nasledjne teme:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\emph{Podatkovno skladišče:} Kako Git uporablja
|
||||
\href{https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgo\%C5\%A1\%C4\%8Devalna_funkcija}{zgoščevalno
|
||||
funkcijo} (angl. hash function)? in
|
||||
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Merkle_tree}{Merklejeva drevesa}
|
||||
za hranjenje posnetkov vsebine mape.
|
||||
\item
|
||||
\emph{Zgodovina sprememb:} Kako zgodovino predstavimo z
|
||||
V nadaljevanju si bomo ogledali, kako Git uporablja
|
||||
\href{https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgo\%C5\%A1\%C4\%8Devalna_funkcija}{zgoščevalno funkcijo}
|
||||
(angl. hash function) in posplošitev
|
||||
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Merkle_tree}{Merklejevih dreves}
|
||||
za hranjenje posnetkov vsebine mape. Kako zgodovino sprememb predstavimo z
|
||||
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Directed_acyclic_graph}{usmerjenim
|
||||
acikličnim grafom}, v katerem so vozlišča različice, povezave pa
|
||||
povežejo različice z njihovimi neposrednimi predhodniki?
|
||||
\item
|
||||
\emph{Reference}: Kako preproste reference (kazalci) na vsebino
|
||||
povežejo različice z njihovimi neposrednimi predhodniki in
|
||||
kako preproste reference (kazalci) na vsebino
|
||||
omogočajo bliskovito preklaplanje med različicami in preprečijo
|
||||
popolno zmešnjavo, ko več ljudi hkrati spreminja iste datoteke?
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
\section{Podatkovno skladišče}
|
||||
|
||||
Ko ustvarimo nov Git repozitorij, Git ustvari podmapo z imenom
|
||||
\texttt{.git} z vsemi podatki, ki jih Git potrebuje. Git v mapi
|
||||
\texttt{.git} hrani različne stvari:
|
||||
\texttt{.git} z vsemi podatki, ki jih potrebuje. V mapi
|
||||
\texttt{.git} se hranijo različne stvari:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
vsebino datotek, ki smo jih dodali v repozitorij,
|
||||
vsebina datotek, ki smo jih dodali v repozitorij,
|
||||
\item
|
||||
drevesno strukturo korenske mape, ki jo hranimo v repozitoriju,
|
||||
drevesna struktura korenske mape, ki jo hranimo v repozitoriju,
|
||||
\item
|
||||
posnetke stanja v različnih trenutkih s podatki o avtoju, datumu in
|
||||
posnetki stanja v različnih trenutkih s podatki o avtoju, datumu in
|
||||
opisu sprememb,
|
||||
\item
|
||||
kazalce na posamezne posnetke stanja.
|
||||
kazalci na posamezne posnetke stanja.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Git repozitorij je vsaka mapa, ki vsebuje podmapo \texttt{.git} z zgoraj
|
||||
navedenimi podatki. Podrobnosti o tem, kako Git hrani podatke, si lahko
|
||||
preberete v knjigi Pro Git \cite{chacon_102_nodate}.
|
||||
navedenimi podatki. Kako Git hrani podatke bomo spoznali v
|
||||
nadaljevanju, podrobnosti pa si lahko preberete v knjigi Pro Git \cite{chacon_102_nodate}.
|
||||
|
||||
\section{Zgoščevalna funkcija}
|
||||
|
||||
|
|
@ -143,9 +135,7 @@ približno enako verjetne. Na ta način zmanjšamo verjetnost trka
|
|||
(glej poglavje \ref{sec_trk}). Verjetnost trka
|
||||
je izjemno majhna, zato Git lahko predpostavi, da je niz \(b\) enolično
|
||||
določen z njegovo zgostitvijo \(H(b)\).
|
||||
|
||||
Git uporablja \(160\) bitno zgoščevalno funkcijo \emph{SHA1}. Funkcija
|
||||
SHA1 je posebna implementacija zgoščevalne funkcije, ki se je
|
||||
Git uporablja \(160\) bitno zgoščevalno funkcijo \emph{SHA1}, ki se je
|
||||
uporabljala v kriptografiji\footnote{Leta 2017 so raziskovalci iz CWI
|
||||
Amsterdam in Google Research našli prvi praktični primer dveh
|
||||
različnih pdf datotek, ki imata isto SHA1
|
||||
|
|
@ -162,7 +152,9 @@ imenom \(h_{3}h_{4}\ldots h_{40}\) v mapi \(h_{1}h_{2}\), kjer je
|
|||
\(h_{1}h_{2}h_{3}\ldots h_{40}\) zapis \(H(b)\) v 16-tiškem sistemu.
|
||||
Datoteka, katere vsebina ima zgostitev \(H(b)\) enako
|
||||
\texttt{8dd6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648} bo shranjena v
|
||||
\texttt{.git/objects/8d/d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}}.
|
||||
\texttt{.git/objects/8d/d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}. Zavoljo preglednosti
|
||||
bomo v nadaljevanju večrat napačno zatrjevali, da je ime datoteke enako zgostitvi
|
||||
njene vsebine.}.
|
||||
Vsebina \(b\) je tako vedno dostopna pod imenom, ki je enako njeni
|
||||
zgostitvi \(H(b)\). Tako dobimo
|
||||
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Content-addressable_storage}{vsebinsko
|
||||
|
|
@ -193,10 +185,10 @@ je seveda zgostitev vsebine \(H(b)\).
|
|||
po sistemu Posix.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Drevo preprost seznam v tekstovni datoteki, za katerega lahko prav tako izračunamo zgostitev.
|
||||
Zgostitev datotečnega drevesa natanko določa tako imena datotek, kot
|
||||
Drevo je preprost seznam v tekstovni datoteki, za katerega lahko prav tako izračunamo zgostitev.
|
||||
Zgostitev datotečnega drevesa natanko določa tako imena kot
|
||||
tudi vsebino datotek, ki so vsebovane v mapi. Če se katerakoli datoteka
|
||||
ali ime datoteke v mapi spremeni, se bo spremnila tudi njena zgostitev
|
||||
ali njeno ime v mapi spremeni, se bo spremnila tudi njena zgostitev
|
||||
in posledično zgostitev za drevo. Poleg posameznih datotek, lahko drevo
|
||||
vsebuje tudi poddrevesa. Tako lahko rekurzivno ustvarimo drevesno
|
||||
podatkovno strukturo, ki zajema mapo z datotekami in podmapami v
|
||||
|
|
@ -207,7 +199,7 @@ podmape.
|
|||
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\centering
|
||||
\begin{Verbatim}[frame=single]
|
||||
\begin{Verbatim}
|
||||
├── bla.txt (vsebina: bla)
|
||||
├── blabla.txt (vsebina: blabla)
|
||||
└── podmapa
|
||||
|
|
@ -271,10 +263,8 @@ zgostitve za korensko mapo. Zgostitev služi tako kot identifikator
|
|||
vsebine, kot tudi kot kontrolna vsota, ki omogoča detekcijo sprememb.
|
||||
|
||||
\begin{opomba}
|
||||
Podatkovna struktura objektov v Gitu je podobna Merklejevim drevesom.
|
||||
Razlika je v tem, da Gita hrani le eno kopijo datotek z identično
|
||||
vsebino, zato dobimo usmerjen aciklični graf in ne drevesa. Postopek graditve
|
||||
datotečnega drevesa v Gitu je soroden veriženju blokov, ki se uporablja v
|
||||
Podatkovna struktura objektov v Gitu je podobna Merklejevim drevesom\cite{merkle_digital_1988}.
|
||||
Postopek graditve datotečnega drevesa v Gitu je soroden veriženju blokov, ki se uporablja v
|
||||
kriptovalutah.
|
||||
\end{opomba}
|
||||
|
||||
|
|
@ -285,11 +275,277 @@ in da lahko do določene vsebine dostopamo le, če poznamo njeno zgostitev. Po d
|
|||
je vsebina za vse praktične primere določena s svojo zgostitvijo. Tako lahko enostavno
|
||||
preverimo verodostojnost vsebine, ki je shranjena v Gitu.
|
||||
|
||||
\section{Zgodovinski graf sprememb}
|
||||
|
||||
V prejšnjem poglavju smo videli, kako Git hrani vsebino celotne mape in
|
||||
kako zgostitev korenske mape določa vsebino vseh shranjenih datotek.
|
||||
Zgodovinsko drevo sprememb je preprosta razširitev omenjene podatkovne strukture.
|
||||
|
||||
\subsection{Posnetki stanja}
|
||||
|
||||
Osnovna enota v Gitu je \emph{vnos} (angl. \emph{commit}). Vnos je
|
||||
posnetek stanja zabeleženih datotek v trenutku, ko je bil ustvarjen.
|
||||
Poleg vsebine datotek vsak vnos vsebuje še metapodatke o avtorju, datumu
|
||||
vnosa in opisom sprememb. Podobno kot objekt tipa \emph{drevo}, je tudi
|
||||
vnos objekt v vsebinsko naslovljivi shrambi in ima določeno
|
||||
\emph{zgostitev vnosa}. Zgostitev vnosa je natanko določena z vsebino
|
||||
shranjenih datotek in metapodatkov vnosa.
|
||||
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\begin{Verbatim}[frame=single]
|
||||
tree 65c47feec7465e80492620a48206793e078702e0
|
||||
parent 16f2994757f1213935b8edb9ae7fee3a8e9ec98d
|
||||
author MV <mv@example.com> 1765235698 +0100
|
||||
committer MV <mv@example.com> 1765235698 +0100
|
||||
|
||||
Dodaj bla
|
||||
\end{Verbatim}
|
||||
\caption{Vnos v Gitu je shranjen v podatkovno shrambo pod imenom,
|
||||
ki je zgostitev vsebine vnosa: \gitobject{8d}{d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Vsak vnos je povezan s točno določenim posnetekom vsebine korenskega
|
||||
datotečnega drevesa, ki ga identificira zgostitev. Poleg tega so
|
||||
posamezni vnosi povezani v \emph{usmerjen acikličen graf}, ki
|
||||
predstavlja zgodovino sprememb. Vsak vnos je \emph{vozlišče}
|
||||
v grafu in izhaja iz enega ali več starševskih vnosov. Izjema je
|
||||
prvi vnos. Povezave v grafu povezujejo vnose z njihovimi
|
||||
starši.
|
||||
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/commit-history.pdf}
|
||||
\caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos(razen prvega) ima
|
||||
povezavo na vnose iz katerih izhaja.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
Tudi vnose hrani Git v vsebinsko naslovljivi shrambi pod imenom, ki je enako zgostitvi
|
||||
vnosa. V shrambi imamo tri vrste objektov: vsebina datotek (blob), datotečna drevesa (tree)
|
||||
in vnose (commit). Vsi objekti so dostopni, če poznamo njihovo zgostitev in so med seboj
|
||||
povezani v usmerjen aciklični graf. Zgostitve objektov "na vrhu" natanko določajo vsebino
|
||||
vseh objektov pod njimi. Na vrhu grafa so vnosi, ki vsebujejo reference na druge vnose in
|
||||
na posnetke korenske mape. Posnetek korenske mape vsebuje reference na vsebino datotek in
|
||||
posnetke podmap.
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/object-storage.pdf}
|
||||
\caption{Vsebinsko naslovljiva shramba objektov v Gitu. Naslovi so
|
||||
zgostitve vsebine. Shramba vsebuje dva vnosa. V prvem vnosu smo dodali
|
||||
dve datoteki \protect\texttt{bla.txt} in \protect\texttt{blabla.txt}, v
|
||||
drugem vnosu pa smo spremenili le vsebino datotoeke
|
||||
\protect\texttt{bla.txt}.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
\section{Kazalci: veje in značke}
|
||||
|
||||
Poleg objektov kot so \emph{vnosi}, \emph{posnetki map} in
|
||||
\emph{posnetki datotek} pozna git še reference. Reference so preproste datoteke, ki vsebujejo
|
||||
zgostitev za posamezen vnos. Referenc git ne hrani v skladišču objektov, temveč posebej v mapi
|
||||
\texttt{.git/refs}.
|
||||
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branches-tags.pdf}
|
||||
\caption{Veja \texttt{main} in značka \texttt{v-1.0} sta preprosta kazalca
|
||||
na posamezen vnos.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Git pozna dve vrste referenc. \emph{Veja} (angl. \emph{branch}) je posebne
|
||||
vrste referenca, ki se premika, ko dodajamo nove vnose. Vsakič ko ustvarimo nov vnos, se
|
||||
trenutno aktivna veja premakne na novo ustvarjeni vnos.
|
||||
Veje uporabljamo za vzdrževanje vzporednih razvojnih linij, ki so med sabo neodvisne.
|
||||
\emph{Značka} (angl. \emph{tag})
|
||||
je referenca, ki je statična.
|
||||
Za razliko od veje, se oznaka nikoli ne premika samodejno. Zato se uporablja predvsem
|
||||
za označevanje pomembnih mejnikov v zgodovini na primer verzij posameznih izdaj.
|
||||
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branch-move.pdf}
|
||||
\caption{Ko ustvarimo nov vnos, se aktivna veja \protect\texttt{main}
|
||||
premakne naprej, značka \protect\texttt{v-1.0} pa ostane tam, kjer je
|
||||
bila.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
\emph{HEAD} je posebna referenca, ki kaže na trenutno aktiven vnos.
|
||||
Vnos, na katerega kaže \emph{HEAD} bo starševski vnos naslednjeg vnosa,
|
||||
ki ga bomo dodali. Ko spreminjamo datoteke Git najprej postavi spremenjene datoteke
|
||||
v \emph{čakalnico} (angl. \emph{staging area}), ki se imenuje tudi
|
||||
\emph{indeks} (angl. \emph{index}). Šele ko ustvarimo vnos, Git indeks trajno
|
||||
shrani.
|
||||
|
||||
\begin{figure}[h]
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/head-index.pdf}
|
||||
\caption{\emph{HEAD} je referenca na trenutno aktiven vnos.
|
||||
\emph{Index} vsebuje spremembe, ki bodo zabeležene v naslednjem vnosu.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Veje in značke nimajo v Gitu nobenega posebnega pomena, razen tega, da
|
||||
so reference na vnose. Pomen posamenznih vej je stvar dogovora med
|
||||
uporabniki. Tako se pogosto uporablja različne veje za različne namene:
|
||||
\texttt{main} ali \texttt{master} je navadno glavna veja razvoja, veje z
|
||||
imeni \texttt{stable}, \texttt{production}, \texttt{development} in
|
||||
podobno označujejo različne stopnje razvoja programske opreme, veje s
|
||||
predpono \texttt{feature} označujejo razvoj novih funkcionalnosti.
|
||||
Vse te pomene damo vejam ljudje, ki sodelujemo v nekem Git repozitoriju.
|
||||
Za Git so vse veje in značke zgolj preprosti kazalci na določen vnos.
|
||||
|
||||
\section{Povzetek}
|
||||
|
||||
Povzemimo sedaj, kaj smo spoznali o podatkovnem modelu Gita.
|
||||
Git hrani zgodovino sprememb v \emph{vsebinsko naslovljivi shrambi
|
||||
objektov}, ki hrani tri vrste objektov:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\texttt{blob}: vsebina datotek,
|
||||
\item
|
||||
\texttt{tree}: imena vsebovanih datotek in podmap skupaj z njhovimi zgostitvami,
|
||||
\item
|
||||
\texttt{commit}: posnetek stanja projekta v nekem trenutku z metapodatki o avtorju,
|
||||
času in sporočilom.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Naslovi objektov so \emph{zgostitve} vsebine objekta, zato je zagotovljena
|
||||
verodostojnost shranjenih podatkov.
|
||||
Vnosi so povezani v \emph{usmerjen aciklični graf}, ki opiše zgodovino sprememb.
|
||||
Vsak vnos je določen z \emph{zgostitvijo vnosa} (angl. \emph{commit hash}), ki je 40-mestna
|
||||
heksadecimalna vrednost, izračunana s SHA1. Zgostitev vnosa je določena na podlagi vsebine
|
||||
vseh datotek, kot tudi metapodatkov vnosa.
|
||||
|
||||
Izven shrambe objektov hrani Git še reference na posamezne vnose. Poznamo dve vrsti referenc:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\emph{Veja} (angl. \emph{branch}) je premična referenca, ki kaže
|
||||
na določen vnos v zgodovini in se samodejno premakne naprej, ko
|
||||
dodajamo nove vnose.
|
||||
\item
|
||||
\emph{Oznaka} (angl. \emph{tag}) je statična referenca, ki trajno
|
||||
kaže na določen vnos.
|
||||
\item
|
||||
\emph{HEAD} je posebna oznaka, ki kaže na trenutno aktiven vnos v
|
||||
delovni kopiji.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Omenimo še dva pojma, ki jih uporabljamo pri delu z Gitom:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\emph{Delovna kopija} (angl. \emph{workout copy}) je mapa v kateri
|
||||
urejamo datoteke, ki jih nato vnesemo v Git. V delovni kopiji imajo na
|
||||
začetku datoteke isto vsebino kot je vsebina trenutno aktivnega vnosa
|
||||
(\texttt{HEAD}). Spremembe, ki jih naaredimo na delovni kopiji lahko
|
||||
zabeležimo v nov vnos.
|
||||
\item
|
||||
\emph{Oddaljen repozitorij} (angl. \emph{remote}) je povezava(url)
|
||||
na drug repozitorij (ponavadi na drugem računalniku), s
|
||||
katerim lahko izmenjujemo vsebino.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
|
||||
\section{Git ukazi kot operacije na grafu}
|
||||
|
||||
Gitov podatkovni model omogoča, da je večina operacij v Gitu obrnljivih.
|
||||
To pomeni, da lahko repozitorij povrnemo v prejšnje stanje. Večina
|
||||
operacij le dodaja nove vnose in starih ne briše\footnote{Nekatere operacije vnose tudi brišejo (npr. \texttt{git rebase}).
|
||||
Takim operacijam rečemo, da spreminjajo zgodovino. Uporabniki morajo biti
|
||||
pri njihovi uporabi posebej pazljivi, da
|
||||
česa trajno ne zamočijo.}.
|
||||
Zato so stare različice datotek
|
||||
vedno na voljo. Git uporabniku daje samozavest, da brez strahu spreminja
|
||||
vsebino, saj se lahko vedno vrne v času nazaj. Kot bi imel časovni
|
||||
stroj.
|
||||
|
||||
Opremljeni z razumevanjem podatkovnega modela Gita, lažje razumemo
|
||||
posamezne operacije, ki jih Git omogoča. Ukazov ne bom
|
||||
prevajal, ampak jih bom navedel kot jih pozna program \texttt{git}.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git checkout referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
spremeni datoteke v delovni kopiji tako, da se ujemajo z vnosom, na
|
||||
katerega kaže \texttt{referenca}. Poleg tega prestavi oznako \texttt{HEAD} na
|
||||
isti vnos. Če je referenca veja, jo nastavi, kot aktivno vejo. Če je
|
||||
referenca oznaka ali zgostitev vnosa, priedmo v stanje brez aktivne veje
|
||||
(angl. \emph{deteached HEAD}).
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git commit -m "Sporočilo za vnos"
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
ustvari nov vnos, ki kaže na stanje v čakalnici (angl. staging area ali
|
||||
index). V zgodovinskem grafu ustvari novo vozlišče, ki je povezano s
|
||||
prejšnjim vnosom. Poleg tega prestavi aktivno vejo in oznako
|
||||
\texttt{HEAD} na novo ustvarjeni vnos.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git add bla.txt
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
doda vsebino spremenjene datoteke \texttt{bla.txt} v čakalnico. Ukaz ne
|
||||
spreminja zgodovinskega grafa, pač pa doda novo vsebino in datotečna
|
||||
drevesa, ki vsebujejo spremembe v shrambo objektov. Vsebina čakalnice bo
|
||||
zabeležena v naslednjem vnosu.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git pull
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
pobere vsebino(objekte in reference) iz oddaljenega repozitorija in
|
||||
uskladi lokalno vejo z oddaljeno. Shrambi objektov se preprosto doda
|
||||
nove objekte, ki so v oddaljeni veji. Če je lokalna veja prednik
|
||||
oddaljene, se lokalna veja enostavno prestavi, da kaže na isti vnos, kot
|
||||
oddaljena veja. V nasprotnem primeru, mora uporabnik posredovati in
|
||||
razrešiti morebitne konflikte.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git push
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
potisne novo vsebino na oddaljeni repozitorij. Push deluje obratno kot
|
||||
\texttt{pull}. Ukaz je uspešno izveden le, če je oddaljena veja predhodnica
|
||||
lokalne veje.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git fetch
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
pobere novo vsebino (vnose, veje in oznake) iz oddaljenega repozitorija.
|
||||
Pri tem ne more priti do konfliktov, ker git preprosto doda nove objekte
|
||||
v shrambo in obstoječih objektov nikakor ne spreminja. Oddaljenim vejam
|
||||
in oznakam preprosto doda predpono z imenom oddaljenega repozitorija.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git reset referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
spremeni kam kaže trenutno izbrana veja. Trenutno izbrano vejo prestavi na isti vnos, na
|
||||
katerega kaže dana \texttt{referenca}. Ukaz ne spremeni zgodovinskega
|
||||
drevesa, ampak le to, na kateri vnos kaže trenutno izbrana veja.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git merge referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
ustvari nov vnos, ki združi dve ločeni veji v eno (trenutno izbrano in
|
||||
referenco). Nov vnos ima dva starša: vnos na katerega kaže trenutna veja
|
||||
in vnos, na katerega kaže \texttt{referenca}. Če pride do konfliktov, jih mora
|
||||
uporabnik sam razrešiti, preden se ustvari nov vnos.
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git rebase referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
prestavi vnose v trenutno izbrani veji tako, da so potomci vnosa, na
|
||||
katerega kaže \texttt{referenca}. Med ukazi, ki smo jih spoznali, je ta ukaz
|
||||
edini, ki lahko povzroči izgubo podatkov. Običajno ukazi le dodajajo
|
||||
nove vnose in prestavljajo reference. Zato je večina ukazov v Gitu
|
||||
varna, v smislu, da jih lahko kasneje prekličemo in pridemo nazaj na
|
||||
prejšnje stanje. Ukaz \texttt{rebase} pa spremeni zgodovino in ga ne
|
||||
moremo preklicati, saj trenutne vnose nadomesti z novimi in stare vnose
|
||||
pobriše\footnote{Obstaja enostaven način, kako \texttt{rebase} izvedemo tako, da ga lahko
|
||||
kasneje prekličemo. Na vnos, ki ga želimo prestaviti z \texttt{rebase}, preprosto
|
||||
postavimo novo vejo ali oznako. To povzroči, da se stari
|
||||
vnosi ne pobrišejo, ko se izvede ukaz \texttt{rebase}.}.
|
||||
|
||||
\section{Trki zgostitev in rojstnodnevni paradoks}\label{sec_trk}
|
||||
|
||||
Git hrani datoteke pod imeni, ki so enaka zgostitvi vsebine. Če imata
|
||||
dve datoteki z različno vsebino isto zgostitev, Git shrani le eno
|
||||
datoteko in pride do izgubil podatkov. Git se zanaša na to, da je
|
||||
Git hrani datoteke pod imeni, ki so enaka zgostitvi vsebine. Če bi imeli
|
||||
dve datoteki z različno vsebino isto zgostitev, bi Git shranil le eno
|
||||
datoteko in bi prišlo do izgube podatkov. Git se zanaša na to, da je
|
||||
verjetnost za to izjemno majhna. Kako bi ocenili to verjetnost?
|
||||
|
||||
Koliko datotek bi morali shraniti v Git, da bi z znatno verjetnostjo
|
||||
|
|
@ -303,14 +559,16 @@ tako da je vsaka izbira enakomerno porazdeljena. Kolikšna je verjetnost
|
|||
\(p(n,h)\), da bosta vsaj dve števili enaki? Verjetnost \(p(n,h)\)
|
||||
izračunamo elementarno z verjetnostjo nasprotnega dogodka:
|
||||
|
||||
\[1 - p(n,h) = \frac{h \cdot (h - 1)\cdots(h - n + 1)}{h^{n}} =
|
||||
\prod_{k = 1}^{n - 1}\left( 1 - \frac{k}{h} \right).\]
|
||||
\begin{equation}
|
||||
1 - p(n,h) = \frac{h \cdot (h - 1)\cdots(h - n + 1)}{h^{n}} =
|
||||
\prod_{k = 1}^{n - 1}\left( 1 - \frac{k}{h} \right).
|
||||
\end{equation}
|
||||
|
||||
Če izraz logaritmiramo, dobimo
|
||||
\begin{eqnarray}
|
||||
\log(1 - p(n,h)) = \sum_{k = 1}^{n - 1}\log(1 - \frac{k}{h}) <
|
||||
- \sum_{k = 1}^{n - 1}\frac{k}{h} = \frac{- \left( n(n - 1) \right)}{2h}.
|
||||
\label{eq_log_ocena}
|
||||
\log(1 - p(n,h)) = \sum_{k = 1}^{n - 1}\log(1 - \frac{k}{h}) <
|
||||
- \sum_{k = 1}^{n - 1}\frac{k}{h} = \frac{- \left( n(n - 1) \right)}{2h}.
|
||||
\label{eq_log_ocena}
|
||||
\end{eqnarray}
|
||||
|
||||
Res! Logaritem je konveksna funkcija, zato so vrednosti manjše od
|
||||
|
|
@ -327,16 +585,18 @@ Za vrednosti \(1 \ll n \ll h\) je \(1 - e^{- \frac{n^{2}}{2h}}\) tudi
|
|||
dobra aproksimacija za \(p(n,h)\).
|
||||
|
||||
Da bi odgovorili kako odporna je zgoščevalna funkcija na morebitne
|
||||
trka, moramo rešiti obratno nalogo: največ koliko števil \(n(p,d)\)
|
||||
trke, moramo rešiti obratno nalogo: največ koliko števil \(n(p,d)\)
|
||||
lahko izberemo, da bo verjetnost pojava dveh enakih števil manjša od
|
||||
\(p \in \lbrack 0,1\rbrack\)? Natančen odgovor na to vprašanje ni tako
|
||||
preprost \cite{brink_probably_2012}. Lahko pa uporabimo oceno
|
||||
(\ref{eq_ocena}) in čez palec ocenimo vrednost \(n(p,h)\):
|
||||
|
||||
\[\begin{array}{r}
|
||||
- n^{2} \approx \log(1 - p) \Rightarrow \\
|
||||
n(p,h) \approx \sqrt{2h\log(\frac{1}{1 - p})} \approx \sqrt{2h}.
|
||||
\end{array}\]
|
||||
\begin{equation}
|
||||
\begin{array}{r}
|
||||
- n^{2} \approx \log(1 - p) \Rightarrow \\
|
||||
n(p,h) \approx \sqrt{2h\log(\frac{1}{1 - p})} \approx \sqrt{2h}.
|
||||
\end{array}
|
||||
\end{equation}
|
||||
|
||||
Funkcija \(\sqrt{\log(\frac{1}{1 - p})}\) zelo počasi narašča, ko se
|
||||
\(p\) približuje \(1\), zato jo lahko zanemarimo. Če je zgoščevalna
|
||||
|
|
@ -347,308 +607,6 @@ različnih verzij datotek v Git. Raziskovalci, ki so razvili napad
|
|||
\emph{SHAttered}, so se posebej potrudili in so potrebovali ``zgolj''
|
||||
približno \(2^{63}\) primerov, da so prišli do trka.
|
||||
|
||||
\section{Zgodovinski graf sprememb}
|
||||
|
||||
V prejšnjem poglavju smo videli, kako Git hrani vsebino celotne mape in
|
||||
kako je mogoče do vsebine dostopati če poznamo zgostitvijo korenskega
|
||||
mape. Zgodovinsko drevo sprememb je preprosta razširitev omenjene
|
||||
podatkovne strukture.
|
||||
|
||||
\section{Posnetki stanja}
|
||||
|
||||
Osnovna enota v Gitu je \emph{vnos} (angl. \emph{commit}). Vnos je
|
||||
posnetek stanja zabeleženih datotek v trenutku, ko je bil ustvarjen.
|
||||
Poleg vsebine datotek vsak vnos vsebuje še metapodatke o avtorju, datumu
|
||||
vnosa in opisom sprememb. Podobno kot objekt tipa \emph{drevo}, je tudi
|
||||
vnos objekt v vsebinsko naslovljivi shrambi in ima določeno
|
||||
\emph{zgostitev vnosa}. Zgostitev vnosa je natanko določena z vsebino
|
||||
shranjenih datotek in metapodatkov vnosa.
|
||||
|
||||
\begin{table}
|
||||
\begin{Verbatim}[frame=single]
|
||||
tree 65c47feec7465e80492620a48206793e078702e0
|
||||
parent 16f2994757f1213935b8edb9ae7fee3a8e9ec98d
|
||||
author MV <mv@example.com> 1765235698 +0100
|
||||
committer MV <mv@example.com> 1765235698 +0100
|
||||
|
||||
Dodaj bla
|
||||
\end{Verbatim}
|
||||
\caption{Vnos v Gitu je shranjen v podatkovno shrambo pod imenom,
|
||||
ki je zgostitev vsebine vnosa: \gitobject{8d}{d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}.}
|
||||
\end{table}
|
||||
|
||||
Vsak vnos je povezan s točno določenim posnetekom vsebine korenskega
|
||||
datotečnega drevesa, ki ga identificira zgostitev. Poleg tega so
|
||||
posamezni vnosi so povezani v \emph{usmerjen acikličen graf}, ki
|
||||
predstavlja zgodovino sprememb. Vsak vnos je \emph{vozlišče}
|
||||
v grafu in izhaja iz enega ali več starševskih vnosov. Izjema je
|
||||
prvi vnos. Povezave v grafu povezujejo vnose z njihovimi
|
||||
starši.
|
||||
|
||||
\begin{figure}
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/commit-history.pdf}
|
||||
\caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos(razen prvega) ima
|
||||
povezavo na vnose iz katerih izhaja.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Git hrani zgodovino sprememb v \emph{vsebinsko naslovljivi shrambi
|
||||
objektov}, ki hrani tri vrste objektov:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\texttt{blob}: vsebina datotek,
|
||||
\item
|
||||
\texttt{tree}: vsebina mape,
|
||||
\item
|
||||
\texttt{commit}: posnetek vsebine v določenem trenutku.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Objekti so poevazni v \emph{usmerjen aciklični graf}. Podgraf na vnosih
|
||||
določa zgodovino sprememb. Naslovi objektov so \emph{zgostitve} vsebine
|
||||
objekta, zato je zagotovljena verodostojnost shranjenih podatkov.
|
||||
|
||||
\begin{figure}
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/object-storage.pdf}
|
||||
\caption{Vsebinsko naslovljiva shramba objektov v Gitu. Naslovi so
|
||||
zgostitve vsebine. Shramba vsebuje dva vnosa. V prvem vnosu smo dodali
|
||||
dve datoteki \protect\texttt{bla.txt} in \protect\texttt{blabla.txt}, v
|
||||
drugem vnosu pa smo spremenili le vsebino datotoeke
|
||||
\protect\texttt{bla.txt}.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
\section{Kazalci: veje in značke}
|
||||
|
||||
Poleg objektov kot so \emph{vnosi}, \emph{posnetki map} in
|
||||
\emph{posnetki datotek} pozna git še reference. Reference so kazalci z
|
||||
določenim imenom na posamezen vnos.
|
||||
|
||||
\begin{figure}
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branches-tags.pdf}
|
||||
\caption{Veja (angl. branch) ali značka(angl. tag) je preprost kazalec
|
||||
na posamezen vnos(angl. commit).}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Referenc git ne hrani v skladišču objektov, temveč posebej v mapi
|
||||
\texttt{.git/refs}. Reference vezane na posamezen repozitorij in se
|
||||
lahko razlikujejo med različnimi kloni določenega repozitorija.
|
||||
|
||||
\textbf{Veja} (angl. \textbf{branch}) je posebne vrste referenca, ki se
|
||||
premika, ko dodajamo nove vnose. Vsakič ko ustvarimo nov vnos, se
|
||||
trenutno aktivna veja premakne na novo ustvarjeni vnos.
|
||||
|
||||
\textbf{Značka} (angl. \textbf{tag}) je referenca, ki je statična in se
|
||||
ne premika več, ko jo enkrat ustvarimo.
|
||||
|
||||
\begin{figure}
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branch-move.pdf}
|
||||
\caption{Ko ustvarimo nov vnos, se aktivna veja \protect\texttt{main}
|
||||
premakne naprej, značka \protect\texttt{v-1.0} pa ostane tam, kjer je
|
||||
bila.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
Veje in značke nimajo v Gitu nobenega posebnega pomena, razen tega, da
|
||||
so reference na vnose. Pomen posamenznih vej je stvar dogovora med
|
||||
uporabniki. Tako se pogosto uporablja različne veje za različne namene:
|
||||
\texttt{main} ali \texttt{master} je navadno glavna veja razvoja, veje z
|
||||
imeni \texttt{stable}, \texttt{production}, \texttt{development} in
|
||||
podobno označujejo različne stopnje razvoja programske opreme, veje s
|
||||
predpono \texttt{feature-*} označujejo razvoj novih funkcionalnosti.
|
||||
Vse te pomene damo vejam ljudje, ki sodelujemo v nekem Git repozitoriju.
|
||||
Za Git so vse veje in značke zgolj preprosti kazalci na določen vnos.
|
||||
|
||||
\textbf{HEAD} je posebna referenca, ki kaže na trenutno aktiven vnos.
|
||||
Vnos, na katerega kaže \emph{HEAD} bo starševski vnos naslednjeg vnosa,
|
||||
ki ga bomo dodali.
|
||||
|
||||
\begin{figure}
|
||||
\centering
|
||||
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/head-index.pdf}
|
||||
\caption{\textbf{HEAD} je referenca na trenutno aktiven vnos.
|
||||
\emph{Index} vsebuje spremembe, ki bodo zabeležene v naslednjem vnosu.}
|
||||
\end{figure}
|
||||
|
||||
\section{Povzetek}
|
||||
|
||||
Povzemimo sedaj, kaj smo spoznali o podatkovnem modelu Gita. V vsebinsko
|
||||
naslovljivi shrambi hrani Git posnetke stanja celotne mape, ki ga vodimo
|
||||
v repozitoriju skupaj z metapodatki o spremembah. Najpomembnejša pojma
|
||||
sta:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\textbf{Vnos} (angl. \textbf{commit}) je posnetek trenutnega stanja
|
||||
projekta, shranjen kot vozlišče v zgodovinskem grafu, ki vsebuje
|
||||
posnetek stanja datotek ter metapodatke (avtor, čas, sporočilo).
|
||||
\item
|
||||
\textbf{zgostitev vnosa} (angl. \textbf{commit hash}) je 40-mestna
|
||||
heksadecimalna vrednost, izračunana s SHA1, ki enolično identificira
|
||||
vnos na podlagi vsebine posnetka in metapodatkov.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Izven shrambe objektov hrani Git še reference na posamezne vnose.
|
||||
Poznamo dve vrsti referenc:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\textbf{Veja} (angl. \textbf{branch}) je premična reference, ki kaže
|
||||
na določen vnos v zgodovini in se samodejno premakne naprej, ko
|
||||
dodajamo nove vnose. Veje omogočajo vzporedne razvojne linije ki so
|
||||
med sabo neodvisne.
|
||||
\item
|
||||
\textbf{Oznaka} (angl. \textbf{tag}) je statična referenca, ki trajno
|
||||
kaže na določen vnos. Za razliko od veje se oznaka, nikoli ne premika
|
||||
samodejno, zato se uporablja predvsem za označevanje pomembnih točk v
|
||||
zgodovini, kot so izdaje ali stabilne verzije.
|
||||
\item
|
||||
\textbf{HEAD} je posebna oznaka, ki kaže na trenutno aktiven vnos v
|
||||
delovni kopiji.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Omenimo še dva pojma, ki jih uporabljamo pri delu z Gitom:
|
||||
|
||||
\begin{itemize}
|
||||
\item
|
||||
\textbf{Delovna kopija} (angl. \textbf{workout copy}) je mapa v kateri
|
||||
urejamo datoteke, ki jih nato vnesemo v Git. V delovni kopiji imajo na
|
||||
začetku datoteke isto vsebino kot je vsebina trenutno aktivnega vnosa
|
||||
(\texttt{HEAD}). Spremembe, ki jih naaredimo na delovni kopiji lahko
|
||||
zabeležimo v nov vnos.
|
||||
\item
|
||||
\textbf{Oddaljen repozitorij} (angl. \textbf{remote}) je povezava(url)
|
||||
na isti repozitorij na drugem računalniku(ponavadi strežniku), s
|
||||
katerim lahko izmenjujemo vsebino.
|
||||
\end{itemize}
|
||||
|
||||
Gitov podatkovni model omogoča, da je večina operacij v Gitu obrnljivih.
|
||||
To pomeni, da lahko repozitorij povrnemo v prejšnje stanje. Običajne
|
||||
operacije le dodajajo nove vnose in starih ne brišejo. Prav tako se v
|
||||
zgodovinsko drevo le dodaja nove povezave in starih se ne briše. Zato
|
||||
daje delo z Gitom uporabniku samozavest, da brez strahu spreminja
|
||||
vsebino, saj se lahko vedno vrne v času nazaj, kot da bi imel časovni
|
||||
stroj.
|
||||
|
||||
Nekatere operacije pa tudi brišejo vnose (npr. \texttt{git\ rebase}).
|
||||
Takim operacijam rečemo, da spreminjajo zgodovino. Uporabniki morajo
|
||||
biti pri uporabi operacij, ki spreminjajo zgodovino posebej pazljivi, da
|
||||
česa trajno ne zamočijo.
|
||||
|
||||
\section{Git ukazi kot operacije na grafu}
|
||||
|
||||
Ko smo opremljeni z razumevanjem podatkovnega modela Gita, razložimo kaj
|
||||
pomenijo posamezne operacije, ki jih Git omogoča. Ukazov ne bom
|
||||
prevajal, ampak jih bom navedel kot jih pozna program \texttt{git}.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git checkout referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
spremeni datoteke v delovni kopiji tako, da se ujemajo z vnosom, na
|
||||
katerega kaže \texttt{referenca}. Poleg tega prestavi oznako \texttt{HEAD} na
|
||||
isti vnos. Če je referenca veja, jo nastavi, kot aktivno vejo. Če je
|
||||
referenca oznaka ali zgostitev vnosa, priedmo v stanje brez aktivne veje
|
||||
(angl. \emph{deteached HEAD}).
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git commit -m "Sporočilo za vnos"
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
ustvari nov vnos, ki kaže na stanje v čakalnici (angl. staging area ali
|
||||
index). V zgodovinskem grafu ustvari novo vozlišče, ki je povezano s
|
||||
prejšnjim vnosom. Poleg tega prestavi aktivno vejo in oznako
|
||||
\texttt{HEAD} na novo ustvarjeni vnos.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git add bla.txt
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
doda vsebino spremenjene datoteke \texttt{bla.txt} v čakalnico. Ukaz ne
|
||||
spreminja zgodovinskega grafa, pač pa doda novo vsebino in datotečna
|
||||
drevesa, ki vsebujejo spremembe v shrambo objektov. Vsebina čakalnice bo
|
||||
zabeležena v naslednjem vnosu.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git pull
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
pobere vsebino(objekte in reference) iz oddaljenega repozitorija in
|
||||
uskladi lokalno vejo z oddaljeno. Shrambi objektov se preprosto doda
|
||||
nove objekte, ki so v oddaljeni veji. Če je lokalna veja prednik
|
||||
oddaljene, se lokalna veja enostavno prestavi, da kaže na isti vnos, kot
|
||||
oddaljena veja. V nasprotnem primeru, mora uporabnik posredovati in
|
||||
razrešiti morebitne konflikte.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git push
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
potisne novo vsebino na oddaljeni repozitorij. Push deluje obratno kot
|
||||
\texttt{pull}. Ukaz je uspešno izveden le, če je oddaljena veja prednica
|
||||
lokalne veje in ni konflikotov.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git fetch
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
pobere novo vsebino (vnose, veje in oznake) iz oddaljenega repozitorija.
|
||||
Pri tem ne more priti do konfliktov, ker git preprosto doda nove objekte
|
||||
v shrambo in obstoječih objektov nikakor ne spreminja. Oddaljenim vejam
|
||||
in oznakam preprosto doda predpono z imenom oddaljenega repozitorija.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git reset referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
spremeni kam kaže trenutno izbrana veja. Trenutno izbrano vejo prestavi na isti vnos, na
|
||||
katerega kaže dana \texttt{referenca}. Ukaz ne spremeni zgodovinskega
|
||||
drevesa, ampak le to, na kateri vnos kaže trenutno izbrana veja.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git merge referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
ustvari nov vnos, ki združi dve ločeni veji v eno (trenutno izbrano in
|
||||
referenco). Nov vnos ima dva starša: vnos na katerega kaže trenutna veja
|
||||
in vnos, na katerega kaže referenca. Če pride do konfliktov, jih mora
|
||||
uporabnik sam razrešiti, preden se ustvari nov vnos.
|
||||
|
||||
Ukaz
|
||||
|
||||
\begin{verbatim}
|
||||
git rebase referenca
|
||||
\end{verbatim}
|
||||
|
||||
prestavi vnose v trenutno izbrani veji tako, da so potomci vnosa, na
|
||||
katerega kaže referenca. Med ukazi, ki smo jih spoznali, je ta ukaz
|
||||
edini, ki lahko povzroči izgubo podatkov. Običajno ukazi le dodajajo
|
||||
nove vnose in prestavljajo reference. Zato je večina ukazov v Gitu
|
||||
varna, v smislu, da jih lahko kasneje prekličemo in pridemo nazaj na
|
||||
prejšnje stanje. Ukaz \texttt{rebase} pa spremeni zgodovino in ga ne
|
||||
moremo preklicati, saj trenutne vnose nadomesti z novimi in stare vnose
|
||||
pobriše\footnote{Obstaja enostaven način, kako \texttt{rebase} izvedemo tako, da ga lahko
|
||||
kasneje prekličemo. Na vnos, ki ga želimo prestaviti z \texttt{rebase}, preprosto
|
||||
postavimo novo vejo ali oznako. To povzroči, da se stari
|
||||
vnosi ne pobrišejo, ko se izvede ukaz \texttt{rebase}.}.
|
||||
|
||||
\section{Zaključek}
|
||||
|
||||
Spoznali smo, kako deluje Git in s katerimi matematičnimi pojmi lahko opišemo njegov podatkovni model.
|
||||
|
|
@ -661,8 +619,7 @@ Pri pisanju tega članka sem sevada uporabljal Git. V
|
|||
\href{https://git.fri.uni-lj.si/martin.vuk/git-intro}{javno dostopnem
|
||||
repozitoriju} \cite{vuk_git-intro_nodate} si lahko ogledate celotno
|
||||
zgodovino nastajanja tega članka.
|
||||
|
||||
Pri pripravi dokumenta sem uporabil Gemini 3, a sem vse odgovore njegove odgovore skrbno preveril
|
||||
Pri pripravi dokumenta sem uporabil Gemini 3, a sem vse odgovore skrbno preveril
|
||||
in uredil po svoje.
|
||||
|
||||
\bibliographystyle{plainurl}
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Add table
Add a link
Reference in a new issue