martin.vuk/git-intro
1
0
Fork 0
Code Issues Pull requests Projects Releases Packages Wiki Activity Actions

Peglanje

Browse source
This commit is contained in:
Martin Vuk 2026-01-14 21:24:20 +01:00
parent ec325e72cf
commit 4d3b048954
1 changed files with 241 additions and 248 deletions
Download patch file Download diff file Expand all files Collapse all files

485
git-obzornik.tex
View file

@ -28,28 +28,28 @@
\maketitle \maketitle
\begin{abstract} \begin{abstract}
Git je program, ki omogoča vodenje zgodovine različic datotek v neki Git je program, ki omogoča vodenje zgodovine različic datotek v neki
mapi(direktoriju). V glavnem se uporablja za upravljanje z izvorno kodo mapi(direktoriju). V glavnem se uporablja za upravljanje z izvorno kodo
pri razvoju računalniških programov. Mnogi med nami pa ga uporabljajo pri razvoju računalniških programov. Mnogi med nami pa ga uporabljajo
tudi pri pisanju besedil v \LaTeX-u. Poleg tega, da Git hrani tudi pri pisanju besedil v \LaTeX-u. Poleg tega, da Git hrani
zgodovino sprememb, tudi omogoča da več ljudi hkrati sodeluje pri zgodovino sprememb, tudi omogoča da več ljudi hkrati sodeluje pri
urejanju istih datotek. Ogledali si bomo, kako Git deluje. Opisali bomo, urejanju istih datotek. Ogledali si bomo, kako Git deluje. Opisali bomo,
kako Git uporabi \emph{zgoščevalne funkcije}, \emph{Merklejeva drevesa} kako Git uporabi \emph{zgoščevalne funkcije}, \emph{Merklejeva drevesa}
in \emph{usmerjene aciklične grafe}, da shrani zgodovino različic in in \emph{usmerjene aciklične grafe}, da shrani zgodovino različic in
omogoči hkratno urejanje vsebine. Matematični model, ki ga Git uporablja omogoči hkratno urejanje vsebine. Matematični model, ki ga Git uporablja
je v resnici zelo preprost in njegovo razumevanje nas lahko reši je v resnici zelo preprost in njegovo razumevanje nas lahko reši
marsikatere zagate, ki nastane med njegovo uporabo. marsikatere zagate, ki nastane med njegovo uporabo.
\end{abstract} \end{abstract}
\section{Kaj je Git?} \section{Kaj je Git?}
\href{https://git-scm.com/}{Git} je kot \textbf{časovni stroj} za \href{https://git-scm.com/}{Git} je kot \emph{časovni stroj} za
datoteke. Uporabniku omogoča, da vidi \textbf{pretekle različice} datoteke. Uporabniku omogoča, da vidi \emph{pretekle različice}
datotek, spreminja datoteke, \textbf{brez skrbi, da bi kaj pokvaril} in datotek, spreminja datoteke, brez skrbi, da bi kaj pokvaril in
datoteke \textbf{deli z drugimi}. Poleg časovnega stroja je Git jih deli z drugimi. Poleg časovnega stroja je Git
\textbf{razpršeno skladišče datotek}. Omogoča, da datoteke tudi \emph{razpršeno skladišče datotek}. Omogoča, da datoteke
\textbf{hkrati ureja več uporabnikov} na različnih računalnikih in hkrati ureja več uporabnikov na različnih računalnikih in
kasneje spremembe \textbf{združi}. kasneje spremembe združi.
Git hrani vsebino mape z datotekami in celotno zgodovino različic Git hrani vsebino mape z datotekami in celotno zgodovino različic
datotek iz preteklosti. Za vsako različico hrani Git zapis o avtorju, datotek iz preteklosti. Za vsako različico hrani Git zapis o avtorju,
@ -68,31 +68,31 @@ sistem za nadzor različic} (angl. Distributed Version Control System
(DVCS)). (DVCS)).
\begin{opomba} \begin{opomba}
Git in GitHub nista eno in isto. Ljudje pogosto mešajo Git in GitHub. Ljudje pogosto mešajo Git in GitHub, ki pa nista eno in isto.
Git je program, ki si ga lahko vsakdo namesti in poganja na svojem Git je program, ki si ga lahko vsakdo namesti in poganja na svojem
računalniku. Program Git je ustvaril Linus Torvalds, da bi lažje računalniku. Program Git je ustvaril Linus Torvalds, da bi lažje
upravljal z izvorno kodo za jedro operacijskega sistema Linux. GitHub je upravljal z izvorno kodo za jedro operacijskega sistema Linux. GitHub je
javno spletišče, ki je namenjeno skladiščenju Git repozitorijev. javno spletišče, ki je namenjeno skladiščenju Git repozitorijev.
\end{opomba} \end{opomba}
V nadaljevanju bomo obravnavali nasledjne teme: V nadaljevanju bomo obravnavali nasledjne teme:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
\emph{Podatkovno skladišče:} Kako Git uporablja \emph{Podatkovno skladišče:} Kako Git uporablja
\href{https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgo\%C5\%A1\%C4\%8Devalna_funkcija}{zgoščevalno \href{https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgo\%C5\%A1\%C4\%8Devalna_funkcija}{zgoščevalno
funkcijo} (angl. hash function)? in funkcijo} (angl. hash function)? in
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Merkle_tree}{Merklejeva drevesa} \href{https://en.wikipedia.org/wiki/Merkle_tree}{Merklejeva drevesa}
za hranjenje posnetkov vsebine mape. za hranjenje posnetkov vsebine mape.
\item \item
\emph{Zgodovina sprememb:} Kako zgodovino predstavimo z \emph{Zgodovina sprememb:} Kako zgodovino predstavimo z
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Directed_acyclic_graph}{usmerjenim \href{https://en.wikipedia.org/wiki/Directed_acyclic_graph}{usmerjenim
acikličnim grafom}, v katerem so vozlišča različice, povezave pa acikličnim grafom}, v katerem so vozlišča različice, povezave pa
povežejo različice z njihovimi neposrednimi predhodniki? povežejo različice z njihovimi neposrednimi predhodniki?
\item \item
\emph{Reference}: Kako preproste reference (kazalci) na vsebino \emph{Reference}: Kako preproste reference (kazalci) na vsebino
omogočajo bliskovito preklaplanje med različicami in preprečijo omogočajo bliskovito preklaplanje med različicami in preprečijo
popolno zmešnjavo, ko več ljudi hkrati spreminja iste datoteke? popolno zmešnjavo, ko več ljudi hkrati spreminja iste datoteke?
\end{itemize} \end{itemize}
\section{Podatkovno skladišče} \section{Podatkovno skladišče}
@ -102,15 +102,15 @@ Ko ustvarimo nov Git repozitorij, Git ustvari podmapo z imenom
\texttt{.git} hrani različne stvari: \texttt{.git} hrani različne stvari:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
vsebino datotek, ki smo jih dodali v repozitorij, vsebino datotek, ki smo jih dodali v repozitorij,
\item \item
drevesno strukturo korenske mape, ki jo hranimo v repozitoriju, drevesno strukturo korenske mape, ki jo hranimo v repozitoriju,
\item \item
posnetke stanja v različnih trenutkih s podatki o avtoju, datumu in posnetke stanja v različnih trenutkih s podatki o avtoju, datumu in
opisu sprememb, opisu sprememb,
\item \item
kazalce na posamezne posnetke stanja. kazalce na posamezne posnetke stanja.
\end{itemize} \end{itemize}
Git repozitorij je vsaka mapa, ki vsebuje podmapo \texttt{.git} z zgoraj Git repozitorij je vsaka mapa, ki vsebuje podmapo \texttt{.git} z zgoraj
@ -122,49 +122,51 @@ preberete v knjigi Pro Git \cite{chacon_102_nodate}.
Git ne shranjuje datotek z običajnimi imeni, ampak za ime uporabi 160 Git ne shranjuje datotek z običajnimi imeni, ampak za ime uporabi 160
bitno število (40 mestno število v 16-tiškem zapisu), ki ga izračuna iz bitno število (40 mestno število v 16-tiškem zapisu), ki ga izračuna iz
vsebine datoteke. Git za izračun imena uporabi \emph{zgoščevalno vsebine datoteke. Git za izračun imena uporabi \emph{zgoščevalno
funkcijo}. Naj bo \(B\) množica vseh možnih podatkovnih nizov(besedil), funkcijo}. Naj bo \(B\) množica vseh možnih podatkovnih nizov(besedil),
\(n\)-bitna zgoščevalna funkcija je funkcija \(n\)-bitna zgoščevalna funkcija je funkcija
\[H:B \rightarrow \left\{ 0,1,\ldots,2^{n} - 1 \right\},\] ki vsakemu \[
besedilu \(b\) priredi \(n\)-bitno vrednost \(H(b)\). Vrednosti H:B \rightarrow \left\{ 0,1,\ldots,2^{n} - 1 \right\},
\]
ki vsakemu besedilu \(b\) priredi \(n\)-bitno vrednost \(H(b)\). Vrednosti
zgoščevalne funkcije \(H(b)\) pravimo \emph{zgostitev} vsebine \(b\) zgoščevalne funkcije \(H(b)\) pravimo \emph{zgostitev} vsebine \(b\)
(angl. hash). Git hrani datoteke pod imeni, ki so enaka zgostitvi (angl. hash). Git hrani datoteke pod imeni, ki so enaka zgostitvi
vsebine. Kaj pa če imata dve različni vsebini isto zgostitev? Funkcija vsebine. Kaj pa če imata dve različni vsebini isto zgostitev? Funkcija
\(H\) ni injektivna, saj je množica nizov, bistveno večja od množice \(H\) ni injektivna, saj je množica nizov, bistveno večja od množice
zgostitev. To pomeni, da imata lahko dve različni datoteki enako zgostitev. To pomeni, da imata lahko dve različni datoteki enako
zgostitev. Če se to zgodi, rečemo, da pride do \emph{trka zgostitev. Če se to zgodi, rečemo, da pride do \emph{trka
zgostitve}. V primeru trka zgostitve bi Git shranil le eno datoteko, zgostitve}. V primeru trka zgostitve bi Git shranil le eno datoteko,
za drugo pa bi predpostavil da je že shranjena. Zato je funkcija \(H\) za drugo pa bi predpostavil da je že shranjena. Zato je funkcija \(H\)
izbrana tako, da sprememba enega samega bita v besedilu \(b \in B\) izbrana tako, da sprememba enega samega bita v besedilu \(b \in B\)
spremeni vrednost \(H(b)\) in je porazdelitev vrednosti \(H(b)\) čim spremeni vrednost \(H(b)\) in je porazdelitev vrednosti \(H(b)\) čim
bližje enakomerni porazdelitvi. To pomeni, da so vse vrednosti \(H(b)\) bližje enakomerni porazdelitvi. To pomeni, da so vse vrednosti \(H(b)\)
približno enako verjetne. Na ta način zmanjšamo verjetnost trka( približno enako verjetne. Na ta način zmanjšamo verjetnost trka
glej \hyperref[sec_trk]{{[}sec\_trk{]}}). Verjetnost trka (glej poglavje \ref{sec_trk}). Verjetnost trka
je izjemno majhna, zato Git lahko predpostavi, da je niz \(b\) enolično je izjemno majhna, zato Git lahko predpostavi, da je niz \(b\) enolično
določen z njegovo zgostitvijo \(H(b)\). določen z njegovo zgostitvijo \(H(b)\).
Git uporablja \(160\) bitno zgoščevalno funkcijo \emph{SHA1}. Funkcija Git uporablja \(160\) bitno zgoščevalno funkcijo \emph{SHA1}. Funkcija
SHA1 je posebna implementacija zgoščevalne funkcije, ki se je SHA1 je posebna implementacija zgoščevalne funkcije, ki se je
uporabljala v kriptografiji\footnote{Leta 2017 so raziskovalci iz CWI uporabljala v kriptografiji\footnote{Leta 2017 so raziskovalci iz CWI
Amsterdam in Google Research našli prvi praktični primer dveh Amsterdam in Google Research našli prvi praktični primer dveh
različnih pdf datotek, ki imata isto SHA1 različnih pdf datotek, ki imata isto SHA1
zgostitev\cite{stevens_first_2017}. Opisan napad so poimenovali zgostitev\cite{stevens_first_2017}. Opisan napad so poimenovali
\emph{SHAttered}. Git je zato z verzijo \texttt{v2.13.0} začel \emph{SHAttered}. Git je zato z verzijo \texttt{v2.13.0} začel
uporabljati verzijo SHA1, ki je odporna proti napadu \emph{SHAttered}. uporabljati verzijo SHA1, ki je odporna proti napadu \emph{SHAttered}.
Kljub temu razvijalci Gita načrtujejo, da bodo SHA1 postopoma Kljub temu razvijalci Gita načrtujejo, da bodo SHA1 postopoma
nadomestili s SHA-256.}. nadomestili s $256$ bitno zgoščevalno funkcijo SHA-256.}.
Ko datoteko z vsebino \(b\) zabeležimo v Git repozitorij, Git izračuna Ko datoteko z vsebino \(b\) zabeležimo v Git repozitorij, Git izračuna
zgostitev vsebine \(H(b)\) in jo shrani v datoteko z imenom \(H(b)\) v zgostitev vsebine \(H(b)\) in jo shrani v datoteko z imenom \(H(b)\) v
\texttt{git/objects}\footnote{V resnici Git shrani vsebino v datoteko z \texttt{.git/objects}\footnote{V resnici Git shrani vsebino v datoteko z
imenom \(h_{3}h_{4}\ldots h_{40}\) v mapi \(h_{1}h_{2}\), kjer je imenom \(h_{3}h_{4}\ldots h_{40}\) v mapi \(h_{1}h_{2}\), kjer je
\(h_{1}h_{2}h_{3}\ldots h_{40}\) zapis \(H(b)\) v 16-tiškem sistemu. \(h_{1}h_{2}h_{3}\ldots h_{40}\) zapis \(H(b)\) v 16-tiškem sistemu.
Datoteka, katere vsebina ima zgostitev \(H(b)\) enako Datoteka, katere vsebina ima zgostitev \(H(b)\) enako
\texttt{8dd6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648} bo shranjena v \texttt{8dd6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648} bo shranjena v
\texttt{.git/objects/8d/d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}}. \texttt{.git/objects/8d/d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}}.
Vsebina \(b\) je tako vedno dostopna pod imenom, ki je enako njeni Vsebina \(b\) je tako vedno dostopna pod imenom, ki je enako njeni
zgostitvi \(H(b)\). Tako dobimo zgostitvi \(H(b)\). Tako dobimo
\href{https://en.wikipedia.org/wiki/Content-addressable_storage}{vsebinsko \href{https://en.wikipedia.org/wiki/Content-addressable_storage}{vsebinsko
naslovljivo shrambo objektov}, ki je ena od bistvenih značilnosti Gita. naslovljivo shrambo objektov}, ki je ena od bistvenih značilnosti Gita.
Ta način shranjevanja omogoča, da lahko vedno preverimo, če ima Ta način shranjevanja omogoča, da lahko vedno preverimo, če ima
shranjenjena vsebina isto zgostitev, kot je njeno ime. Lahko tudi shranjenjena vsebina isto zgostitev, kot je njeno ime. Lahko tudi
shranimo več različic iste datoteke, saj ima vsaka različica drugačno shranimo več različic iste datoteke, saj ima vsaka različica drugačno
@ -178,8 +180,20 @@ in njihovih prejšnjih različic. A kako ohranimo informacijo o imenu
datotek in drevesni strukturi mape? Git za to ustvari nov tip objekta datotek in drevesni strukturi mape? Git za to ustvari nov tip objekta
\emph{drevo} (angl. \emph{tree}), ki hrani preprost seznam imen datotek \emph{drevo} (angl. \emph{tree}), ki hrani preprost seznam imen datotek
in naslovov na vsebino datotek v mapi. Naslov na vsebino datoteke \(b\) in naslovov na vsebino datotek v mapi. Naslov na vsebino datoteke \(b\)
je seveda zgostitev vsebine \(H(b)\). Seznam imen datotek in zgostitev je seveda zgostitev vsebine \(H(b)\).
je preprosta tekstovna datoteka, za katero lahko izračunamo zgostitev. \begin{figure}[h]
\centering
\begin{Verbatim}[frame=single]
100644 blob 33476f4951afc28d5ac2dc0d42d82f17ac817de2 bla.txt
100644 blob 2ce22b4dc77442103f095503f1205937c1b0fcfc blabla.txt
040000 tree ae247f2a35aadade5863aec2475cf13020304b06 podmapa
\end{Verbatim}
\caption{Vsebina mape v Gitu je preprost seznam datotek in podmap ter
zgostitev njihove vsebine. Številke na začetku določajo dovoljenja za datoteke
po sistemu Posix.}
\end{figure}
Drevo preprost seznam v tekstovni datoteki, za katerega lahko prav tako izračunamo zgostitev.
Zgostitev datotečnega drevesa natanko določa tako imena datotek, kot Zgostitev datotečnega drevesa natanko določa tako imena datotek, kot
tudi vsebino datotek, ki so vsebovane v mapi. Če se katerakoli datoteka tudi vsebino datotek, ki so vsebovane v mapi. Če se katerakoli datoteka
ali ime datoteke v mapi spremeni, se bo spremnila tudi njena zgostitev ali ime datoteke v mapi spremeni, se bo spremnila tudi njena zgostitev
@ -188,76 +202,66 @@ vsebuje tudi poddrevesa. Tako lahko rekurzivno ustvarimo drevesno
podatkovno strukturo, ki zajema mapo z datotekami in podmapami v podatkovno strukturo, ki zajema mapo z datotekami in podmapami v
poljubni globini. poljubni globini.
\begin{figure} Poglejmo si primer. Denimo, da imamo v korenski mapi naslednje datoteke in
\centering podmape.
\begin{Verbatim}[frame=single]
100644 blob 33476f4951afc28d5ac2dc0d42d82f17ac817de2 bla.txt \begin{figure}[h]
100644 blob 2ce22b4dc77442103f095503f1205937c1b0fcfc blabla.txt \centering
040000 tree ae247f2a35aadade5863aec2475cf13020304b06 podmapa \begin{Verbatim}[frame=single]
\end{Verbatim} ├── bla.txt (vsebina: bla)
\caption{Vsebina mape v Gitu je preprost seznam datotek in podmap ter ├── blabla.txt (vsebina: blabla)
zgostitev njihove vsebine} └── podmapa
└── bla.txt (vsebina: bla)
\end{Verbatim}
\caption{Struktura datotek in podmap, ki jo bomo hranili v Gitu.}
\end{figure} \end{figure}
Poglejmo si primer. Denimo, da imamo v naslednjo strukturo datotek in
podmap
\begin{figure}
\centering
\begin{Verbatim}[frame=single]
├── bla.txt (vsebina: bla)
├── blabla.txt (vsebina: blabla)
└── podmapa
└── bla.txt (vsebina: bla)
\end{Verbatim}
\caption{Struktura datotek in podmap, ki jo bomo hranili v Gitu.}
\end{figure}
\pagebreak
Git bo shranil naslednje objekte v vsebinsko naslovljivo shrambo: Git bo shranil naslednje objekte v vsebinsko naslovljivo shrambo:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
vsebino datoteke \texttt{bla.txt} vsebino datoteke \texttt{bla.txt}
\begin{Verbatim}[frame=single] \begin{Verbatim}[frame=single]
bla bla
\end{Verbatim} \end{Verbatim}
v \gitobject{bc}{c1382241e267cf790ca6b3afe9fde6dcf1072f} v \gitobject{bc}{c1382241e267cf790ca6b3afe9fde6dcf1072f}
\item \item
vsebino datoteke \texttt{blabal.txt} vsebino datoteke \texttt{blabal.txt}
\begin{Verbatim}[frame=single] \begin{Verbatim}[frame=single]
blabla blabla
\end{Verbatim} \end{Verbatim}
v \gitobject{2c}{e22b4dc77442103f095503f1205937c1b0fcfc} v \gitobject{2c}{e22b4dc77442103f095503f1205937c1b0fcfc}
\item \item
seznam datotek v mapi \texttt{podmapa} seznam datotek v mapi \texttt{podmapa}
\begin{Verbatim}[frame=single] \begin{Verbatim}[frame=single]
100644 blob bcc1382241e267cf790ca6b3afe9fde6dcf1072f bla.txt 100644 blob bcc1382241e267cf790ca6b3afe9fde6dcf1072f bla.txt
\end{Verbatim} \end{Verbatim}
v \gitobject{ae}{247f2a35aadade5863aec2475cf13020304b06} v \gitobject{ae}{247f2a35aadade5863aec2475cf13020304b06}
\item \item
seznam datotek v korenski mapi seznam datotek v korenski mapi
\begin{Verbatim}[frame=single] \begin{Verbatim}[frame=single]
100644 blob 33476f4951afc28d5ac2dc0d42d82f17ac817de2 bla.txt 100644 blob 33476f4951afc28d5ac2dc0d42d82f17ac817de2 bla.txt
100644 blob 2ce22b4dc77442103f095503f1205937c1b0fcfc blabla.txt 100644 blob 2ce22b4dc77442103f095503f1205937c1b0fcfc blabla.txt
040000 tree ae247f2a35aadade5863aec2475cf13020304b06 podmapa 040000 tree ae247f2a35aadade5863aec2475cf13020304b06 podmapa
\end{Verbatim} \end{Verbatim}
v \gitobject{47}{3e0bbfc9de64fdca00e611e5666788ddf664ca} v \gitobject{47}{3e0bbfc9de64fdca00e611e5666788ddf664ca}
\end{itemize} \end{itemize}
Z uporabo zgostitve kot kazalca na vsebino, Git vsebino mape postavi v Z uporabo zgostitve kot kazalca na vsebino, Git vsebino mape postavi v
podatkovno strukturo, ki jo matematično lahko opišemo z \emph{usmerjenim podatkovno strukturo, ki jo matematično lahko opišemo z \emph{usmerjenim
grafom}. Če je vsebina datotek enaka(npr. \texttt{bla.txt} in grafom}. Če je vsebina datotek enaka(npr. \texttt{bla.txt} in
\texttt{mapa/bla.txt}), Git shrani le eno kopijo, ki je dostopna v \texttt{mapa/bla.txt}), Git shrani le eno kopijo, ki je dostopna v
datoteki \linebreak\texttt{.git/objects/bc/c1382241e267cf790ca6b3afe9fde6dcf1072f}. datoteki z imenom enakim zgostitvi vsebine.
Zato datotečno drevo v Gitu ni nujno predstavljeno kot drevo, ampak kot Zato datotečno drevo v Gitu ni nujno predstavljeno kot drevo, ampak kot
\emph{usmerjen aciklični graf}. \emph{usmerjen (aciklični) graf}\footnote{Teoretično bi lahko dosegli, da bi bili v grafu tudi cikli,
a je to zelo malo verjetno in zato to možnost ignoriramo.}.
\begin{figure} \begin{figure}[h]
\centering \centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/file-graph.pdf} \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/file-graph.pdf}
\caption{Primer datotečnega grafa povezanega z zgostitvami. Zaradi \caption{Primer datotečnega grafa povezanega z zgostitvami. Zaradi
preglednosti bomo v slikah izpisali le prvih 6 znakov zgostitve.} preglednosti bomo v slikah izpisali le prvih 6 znakov zgostitve.}
\end{figure} \end{figure}
Posledično lahko vsebino celotne mape opišemo z eno samo zgostitvijo. Če Posledično lahko vsebino celotne mape opišemo z eno samo zgostitvijo. Če
@ -266,22 +270,22 @@ zgostitev spremenjene vsebine in sprememba bo splavala na površje do
zgostitve za korensko mapo. Zgostitev služi tako kot identifikator zgostitve za korensko mapo. Zgostitev služi tako kot identifikator
vsebine, kot tudi kot kontrolna vsota, ki omogoča detekcijo sprememb. vsebine, kot tudi kot kontrolna vsota, ki omogoča detekcijo sprememb.
Opomba\\ \begin{opomba}
Podatkovna struktura objektov v Gitu je podobna Merklejevim drevesom. Podatkovna struktura objektov v Gitu je podobna Merklejevim drevesom.
Razlika je v tem, da Gita hrani le eno kopijo datotek z identično Razlika je v tem, da Gita hrani le eno kopijo datotek z identično
vsebino, zato dobimo usmerjen aciklični graf in ne drevesa. Postopek je vsebino, zato dobimo usmerjen aciklični graf in ne drevesa. Postopek graditve
podoben veriženju blokov, ki se uporablja v kriptovalutah. datotečnega drevesa v Gitu je soroden veriženju blokov, ki se uporablja v
kriptovalutah.
\end{opomba}
Opomba\\ Ponovimo, kar smo spoznali o Gitu. Git hrani vsebino datotek in datotečno strukturo
Dostop do objekta je mogoč, če poznamo \textbf{zgostitev} njegove v \emph{vsebinsko naslovljivi shrambi} (v mapi \texttt{.git/objects}).
vsebine. To pomeni, da je referenca na posamezen objekt v Gitu preprosto To pomeni, da je referenca na posamezen objekt v Gitu preprosto zgostitev njegove vsebine
zgostitev(angl. hash) vsebine tega objekta. Po drugi strani je vsebina in da lahko do določene vsebine dostopamo le, če poznamo njeno zgostitev. Po drugi strani
objekta določena z njegovo zgostitvijo. To pomeni, da lahko enostavno je vsebina za vse praktične primere določena s svojo zgostitvijo. Tako lahko enostavno
preverimo verodostojnost vsebine, ki je shranjena v Gitu. Git hrani preverimo verodostojnost vsebine, ki je shranjena v Gitu.
skladišče objektov v mapi \texttt{.git/objects}.
\section{Trki zgostitev in rojstnodnevni \section{Trki zgostitev in rojstnodnevni paradoks}\label{sec_trk}
paradoks}\label{sec_trk}
Git hrani datoteke pod imeni, ki so enaka zgostitvi vsebine. Če imata Git hrani datoteke pod imeni, ki so enaka zgostitvi vsebine. Če imata
dve datoteki z različno vsebino isto zgostitev, Git shrani le eno dve datoteki z različno vsebino isto zgostitev, Git shrani le eno
@ -299,16 +303,26 @@ tako da je vsaka izbira enakomerno porazdeljena. Kolikšna je verjetnost
\(p(n,h)\), da bosta vsaj dve števili enaki? Verjetnost \(p(n,h)\) \(p(n,h)\), da bosta vsaj dve števili enaki? Verjetnost \(p(n,h)\)
izračunamo elementarno z verjetnostjo nasprotnega dogodka: izračunamo elementarno z verjetnostjo nasprotnega dogodka:
\[1 - p(n,h) = \frac{h \cdot (h - 1)\cdots(h - n + 1)}{h^{n}} = \prod_{k = 1}^{n - 1}\left( 1 - \frac{k}{h} \right).\] \[1 - p(n,h) = \frac{h \cdot (h - 1)\cdots(h - n + 1)}{h^{n}} =
\prod_{k = 1}^{n - 1}\left( 1 - \frac{k}{h} \right).\]
Če izraz logaritmiramo, dobimo Če izraz logaritmiramo, dobimo
\[\log(1 - p(n,h)) = \sum_{k = 1}^{n - 1}\log(1 - \frac{k}{h}) < - \sum_{k = 1}^{n - 1}\frac{k}{h} = \frac{- \left( n(n - 1) \right)}{2h}.\]\protect\phantomsection\label{eq_log_ocena}{} \begin{eqnarray}
\log(1 - p(n,h)) = \sum_{k = 1}^{n - 1}\log(1 - \frac{k}{h}) <
- \sum_{k = 1}^{n - 1}\frac{k}{h} = \frac{- \left( n(n - 1) \right)}{2h}.
\label{eq_log_ocena}
\end{eqnarray}
Res! Logaritem je konveksna funkcija, zato so vrednosti manjše od Res! Logaritem je konveksna funkcija, zato so vrednosti manjše od
vrednosti na tangenti vrednosti na tangenti
\(\log(1 - \frac{k}{h}) = \log(1 - x) < x = \frac{k}{h}\). \(\log(1 - \frac{k}{h}) = \log(1 - x) < x = \frac{k}{h}\).
Od tod izpeljemo oceno za \(p(n,h)\) Od tod izpeljemo oceno za \(p(n,h)\)
\[p(n,h) > 1 - e^{\frac{- \left( n(n - 1) \right)}{2h}} \approx 1 - e^{- \frac{n^{2}}{2h}}.\]\protect\phantomsection\label{eq_ocena}{} \begin{eqnarray}
p(n,h) > 1 - e^{\frac{-\left( n(n - 1) \right)}{2h}} \approx 1 - e^{-\frac{n^{2}}{2h}}.
\label{eq_ocena}
\end{eqnarray}
Za vrednosti \(1 \ll n \ll h\) je \(1 - e^{- \frac{n^{2}}{2h}}\) tudi Za vrednosti \(1 \ll n \ll h\) je \(1 - e^{- \frac{n^{2}}{2h}}\) tudi
dobra aproksimacija za \(p(n,h)\). dobra aproksimacija za \(p(n,h)\).
@ -317,13 +331,12 @@ trka, moramo rešiti obratno nalogo: največ koliko števil \(n(p,d)\)
lahko izberemo, da bo verjetnost pojava dveh enakih števil manjša od lahko izberemo, da bo verjetnost pojava dveh enakih števil manjša od
\(p \in \lbrack 0,1\rbrack\)? Natančen odgovor na to vprašanje ni tako \(p \in \lbrack 0,1\rbrack\)? Natančen odgovor na to vprašanje ni tako
preprost \cite{brink_probably_2012}. Lahko pa uporabimo oceno preprost \cite{brink_probably_2012}. Lahko pa uporabimo oceno
(\hyperref[eq_ocena]{{[}eq\_ocena{]}}) in čez palec ocenimo vrednost (\ref{eq_ocena}) in čez palec ocenimo vrednost \(n(p,h)\):
\(n(p,h)\):
\[\begin{array}{r} \[\begin{array}{r}
- n^{2} \approx \log(1 - p) \Rightarrow \\ - n^{2} \approx \log(1 - p) \Rightarrow \\
n(p,h) \approx \sqrt{2h\log(\frac{1}{1 - p})} \approx \sqrt{2h}. n(p,h) \approx \sqrt{2h\log(\frac{1}{1 - p})} \approx \sqrt{2h}.
\end{array}\] \end{array}\]
Funkcija \(\sqrt{\log(\frac{1}{1 - p})}\) zelo počasi narašča, ko se Funkcija \(\sqrt{\log(\frac{1}{1 - p})}\) zelo počasi narašča, ko se
\(p\) približuje \(1\), zato jo lahko zanemarimo. Če je zgoščevalna \(p\) približuje \(1\), zato jo lahko zanemarimo. Če je zgoščevalna
@ -343,25 +356,25 @@ podatkovne strukture.
\section{Posnetki stanja} \section{Posnetki stanja}
Osnovna enota v Gitu je \textbf{vnos} (angl. \textbf{commit}). Vnos je Osnovna enota v Gitu je \emph{vnos} (angl. \emph{commit}). Vnos je
posnetek stanja zabeleženih datotek v trenutku, ko je bil ustvarjen. posnetek stanja zabeleženih datotek v trenutku, ko je bil ustvarjen.
Poleg vsebine datotek vsak vnos vsebuje še metapodatke o avtorju, datumu Poleg vsebine datotek vsak vnos vsebuje še metapodatke o avtorju, datumu
vnosa in opisom sprememb. Podobno kot objekt tipa \emph{drevo}, je tudi vnosa in opisom sprememb. Podobno kot objekt tipa \emph{drevo}, je tudi
vnos objekt v vsebinsko naslovljivi shrambi, ki ima določeno vnos objekt v vsebinsko naslovljivi shrambi in ima določeno
\textbf{zgostitev vnosa}. Zgostitev vnosa je natanko določena z vsebino \emph{zgostitev vnosa}. Zgostitev vnosa je natanko določena z vsebino
shranjenih datotek in metapodatkov vnosa. shranjenih datotek in metapodatkov vnosa.
\begin{table} \begin{table}
\begin{Verbatim}[frame=single] \begin{Verbatim}[frame=single]
tree 65c47feec7465e80492620a48206793e078702e0 tree 65c47feec7465e80492620a48206793e078702e0
parent 16f2994757f1213935b8edb9ae7fee3a8e9ec98d parent 16f2994757f1213935b8edb9ae7fee3a8e9ec98d
author MV <mv@example.com> 1765235698 +0100 author MV <mv@example.com> 1765235698 +0100
committer MV <mv@example.com> 1765235698 +0100 committer MV <mv@example.com> 1765235698 +0100
Dodaj bla Dodaj bla
\end{Verbatim} \end{Verbatim}
\caption{Vnos v Gitu je shranjen v podatkovno shrambo pod imenom, \caption{Vnos v Gitu je shranjen v podatkovno shrambo pod imenom,
ki je zgostitev vsebine vnosa: \gitobject{8d}{d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}.} ki je zgostitev vsebine vnosa: \gitobject{8d}{d6d4bdaeff93016bd49474b54a911131759648}.}
\end{table} \end{table}
Vsak vnos je povezan s točno določenim posnetekom vsebine korenskega Vsak vnos je povezan s točno določenim posnetekom vsebine korenskega
@ -373,22 +386,22 @@ prvi vnos. Povezave v grafu povezujejo vnose z njihovimi
starši. starši.
\begin{figure} \begin{figure}
\centering \centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/commit-history.pdf} \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/commit-history.pdf}
\caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos(razen prvega) ima \caption{Vnosi v Gitu kot usmerjen graf. Vsak vnos(razen prvega) ima
povezavo na vnose iz katerih izhaja.} povezavo na vnose iz katerih izhaja.}
\end{figure} \end{figure}
Git hrani zgodovino sprememb v \emph{vsebinsko naslovljivi shrambi Git hrani zgodovino sprememb v \emph{vsebinsko naslovljivi shrambi
objektov}, ki hrani tri vrste objektov: objektov}, ki hrani tri vrste objektov:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
\texttt{blob}: vsebina datotek, \texttt{blob}: vsebina datotek,
\item \item
\texttt{tree}: vsebina mape, \texttt{tree}: vsebina mape,
\item \item
\texttt{commit}: posnetek vsebine v določenem trenutku. \texttt{commit}: posnetek vsebine v določenem trenutku.
\end{itemize} \end{itemize}
Objekti so poevazni v \emph{usmerjen aciklični graf}. Podgraf na vnosih Objekti so poevazni v \emph{usmerjen aciklični graf}. Podgraf na vnosih
@ -396,13 +409,13 @@ določa zgodovino sprememb. Naslovi objektov so \emph{zgostitve} vsebine
objekta, zato je zagotovljena verodostojnost shranjenih podatkov. objekta, zato je zagotovljena verodostojnost shranjenih podatkov.
\begin{figure} \begin{figure}
\centering \centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/object-storage.pdf} \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/object-storage.pdf}
\caption{Vsebinsko naslovljiva shramba objektov v Gitu. Naslovi so \caption{Vsebinsko naslovljiva shramba objektov v Gitu. Naslovi so
zgostitve vsebine. Shramba vsebuje dva vnosa. V prvem vnosu smo dodali zgostitve vsebine. Shramba vsebuje dva vnosa. V prvem vnosu smo dodali
dve datoteki \protect\texttt{bla.txt} in \protect\texttt{blabla.txt}, v dve datoteki \protect\texttt{bla.txt} in \protect\texttt{blabla.txt}, v
drugem vnosu pa smo spremenili le vsebino datotoeke drugem vnosu pa smo spremenili le vsebino datotoeke
\protect\texttt{bla.txt}.} \protect\texttt{bla.txt}.}
\end{figure} \end{figure}
\section{Kazalci: veje in značke} \section{Kazalci: veje in značke}
@ -412,10 +425,10 @@ Poleg objektov kot so \emph{vnosi}, \emph{posnetki map} in
določenim imenom na posamezen vnos. določenim imenom na posamezen vnos.
\begin{figure} \begin{figure}
\centering \centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branches-tags.pdf} \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branches-tags.pdf}
\caption{Veja (angl. branch) ali značka(angl. tag) je preprost kazalec \caption{Veja (angl. branch) ali značka(angl. tag) je preprost kazalec
na posamezen vnos(angl. commit).} na posamezen vnos(angl. commit).}
\end{figure} \end{figure}
Referenc git ne hrani v skladišču objektov, temveč posebej v mapi Referenc git ne hrani v skladišču objektov, temveč posebej v mapi
@ -430,22 +443,20 @@ trenutno aktivna veja premakne na novo ustvarjeni vnos.
ne premika več, ko jo enkrat ustvarimo. ne premika več, ko jo enkrat ustvarimo.
\begin{figure} \begin{figure}
\centering \centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branch-move.pdf} \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/branch-move.pdf}
\caption{Ko ustvarimo nov vnos, se aktivna veja \protect\texttt{main} \caption{Ko ustvarimo nov vnos, se aktivna veja \protect\texttt{main}
premakne naprej, značka \protect\texttt{v-1.0} pa ostane tam, kjer je premakne naprej, značka \protect\texttt{v-1.0} pa ostane tam, kjer je
bila.} bila.}
\end{figure} \end{figure}
Opomba\\
Veje in značke nimajo v Gitu nobenega posebnega pomena, razen tega, da Veje in značke nimajo v Gitu nobenega posebnega pomena, razen tega, da
so reference na vnose. Pomen posamenznih vej je stvar dogovora med so reference na vnose. Pomen posamenznih vej je stvar dogovora med
uporabniki. Tako se pogosto uporablja različne veje za različne namene: uporabniki. Tako se pogosto uporablja različne veje za različne namene:
\texttt{main} ali \texttt{master} je navadno glavna veja razvoja, veje z \texttt{main} ali \texttt{master} je navadno glavna veja razvoja, veje z
imeni \texttt{stable}, \texttt{production}, \texttt{development} in imeni \texttt{stable}, \texttt{production}, \texttt{development} in
podobno označujejo različne stopnje razvoja programske opreme, veje s podobno označujejo različne stopnje razvoja programske opreme, veje s
predpono \texttt{feature-} označujejo razvoj novih funkcionalnosti. predpono \texttt{feature-*} označujejo razvoj novih funkcionalnosti.
Vse te pomene damo vejam ljudje, ki sodelujemo v nekem Git repozitoriju. Vse te pomene damo vejam ljudje, ki sodelujemo v nekem Git repozitoriju.
Za Git so vse veje in značke zgolj preprosti kazalci na določen vnos. Za Git so vse veje in značke zgolj preprosti kazalci na določen vnos.
@ -454,10 +465,10 @@ Vnos, na katerega kaže \emph{HEAD} bo starševski vnos naslednjeg vnosa,
ki ga bomo dodali. ki ga bomo dodali.
\begin{figure} \begin{figure}
\centering \centering
\includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/head-index.pdf} \includegraphics[width=0.6\linewidth]{slike/head-index.pdf}
\caption{\textbf{HEAD} je referenca na trenutno aktiven vnos. \caption{\textbf{HEAD} je referenca na trenutno aktiven vnos.
\emph{Index} vsebuje spremembe, ki bodo zabeležene v naslednjem vnosu.} \emph{Index} vsebuje spremembe, ki bodo zabeležene v naslednjem vnosu.}
\end{figure} \end{figure}
\section{Povzetek} \section{Povzetek}
@ -468,51 +479,50 @@ v repozitoriju skupaj z metapodatki o spremembah. Najpomembnejša pojma
sta: sta:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
\textbf{Vnos} (angl. \textbf{commit}) je posnetek trenutnega stanja \textbf{Vnos} (angl. \textbf{commit}) je posnetek trenutnega stanja
projekta, shranjen kot vozlišče v zgodovinskem grafu, ki vsebuje projekta, shranjen kot vozlišče v zgodovinskem grafu, ki vsebuje
posnetek stanja datotek ter metapodatke (avtor, čas, sporočilo). posnetek stanja datotek ter metapodatke (avtor, čas, sporočilo).
\item \item
\textbf{zgostitev vnosa} (angl. \textbf{commit hash}) je 40-mestna \textbf{zgostitev vnosa} (angl. \textbf{commit hash}) je 40-mestna
heksadecimalna vrednost, izračunana s SHA-1, ki enolično identificira heksadecimalna vrednost, izračunana s SHA1, ki enolično identificira
vnos na podlagi vsebine posnetka in metapodatkov. vnos na podlagi vsebine posnetka in metapodatkov.
\end{itemize} \end{itemize}
Izven shrambe objektov hrani Git še reference na posamezne vnose. Izven shrambe objektov hrani Git še reference na posamezne vnose.
Poznamo dve vrsti referenc: Poznamo dve vrsti referenc:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
\textbf{Veja} (angl. \textbf{branch}) je premična reference, ki kaže \textbf{Veja} (angl. \textbf{branch}) je premična reference, ki kaže
na določen vnos v zgodovini in se samodejno premakne naprej, ko na določen vnos v zgodovini in se samodejno premakne naprej, ko
dodajamo nove vnose. Veje omogočajo vzporedne razvojne linije ki so dodajamo nove vnose. Veje omogočajo vzporedne razvojne linije ki so
med sabo neodvisne. med sabo neodvisne.
\item \item
\textbf{Oznaka} (angl. \textbf{tag}) je statična referenca, ki trajno \textbf{Oznaka} (angl. \textbf{tag}) je statična referenca, ki trajno
kaže na določen vnos. Za razliko od veje se oznaka, nikoli ne premika kaže na določen vnos. Za razliko od veje se oznaka, nikoli ne premika
samodejno, zato se uporablja predvsem za označevanje pomembnih točk v samodejno, zato se uporablja predvsem za označevanje pomembnih točk v
zgodovini, kot so izdaje ali stabilne verzije. zgodovini, kot so izdaje ali stabilne verzije.
\item \item
\textbf{HEAD} je posebna oznaka, ki kaže na trenutno aktiven vnos v \textbf{HEAD} je posebna oznaka, ki kaže na trenutno aktiven vnos v
delovni kopiji. delovni kopiji.
\end{itemize} \end{itemize}
Omenimo še dva pojma, ki jih uporabljamo pri delu z Gitom: Omenimo še dva pojma, ki jih uporabljamo pri delu z Gitom:
\begin{itemize} \begin{itemize}
\item \item
\textbf{Delovna kopija} (angl. \textbf{workout copy}) je mapa v kateri \textbf{Delovna kopija} (angl. \textbf{workout copy}) je mapa v kateri
urejamo datoteke, ki jih nato vnesemo v Git. V delovni kopiji imajo na urejamo datoteke, ki jih nato vnesemo v Git. V delovni kopiji imajo na
začetku datoteke isto vsebino kot je vsebina trenutno aktivnega vnosa začetku datoteke isto vsebino kot je vsebina trenutno aktivnega vnosa
(\texttt{HEAD}). Spremembe, ki jih naaredimo na delovni kopiji lahko (\texttt{HEAD}). Spremembe, ki jih naaredimo na delovni kopiji lahko
zabeležimo v nov vnos. zabeležimo v nov vnos.
\item \item
\textbf{Oddaljen repozitorij} (angl. \textbf{remote}) je povezava(url) \textbf{Oddaljen repozitorij} (angl. \textbf{remote}) je povezava(url)
na isti repozitorij na drugem računalniku(ponavadi strežniku), s na isti repozitorij na drugem računalniku(ponavadi strežniku), s
katerim lahko izmenjujemo vsebino. katerim lahko izmenjujemo vsebino.
\end{itemize} \end{itemize}
Opomba\\
Gitov podatkovni model omogoča, da je večina operacij v Gitu obrnljivih. Gitov podatkovni model omogoča, da je večina operacij v Gitu obrnljivih.
To pomeni, da lahko repozitorij povrnemo v prejšnje stanje. Običajne To pomeni, da lahko repozitorij povrnemo v prejšnje stanje. Običajne
operacije le dodajajo nove vnose in starih ne brišejo. Prav tako se v operacije le dodajajo nove vnose in starih ne brišejo. Prav tako se v
@ -532,8 +542,6 @@ Ko smo opremljeni z razumevanjem podatkovnega modela Gita, razložimo kaj
pomenijo posamezne operacije, ki jih Git omogoča. Ukazov ne bom pomenijo posamezne operacije, ki jih Git omogoča. Ukazov ne bom
prevajal, ampak jih bom navedel kot jih pozna program \texttt{git}. prevajal, ampak jih bom navedel kot jih pozna program \texttt{git}.
\section{Checkout}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -541,13 +549,11 @@ git checkout referenca
\end{verbatim} \end{verbatim}
spremeni datoteke v delovni kopiji tako, da se ujemajo z vnosom, na spremeni datoteke v delovni kopiji tako, da se ujemajo z vnosom, na
katerega kaže referenca. Poleg tega prestavi oznako \texttt{HEAD} na katerega kaže \texttt{referenca}. Poleg tega prestavi oznako \texttt{HEAD} na
isti vnos. Če je referenca veja, jo nastavi, kot aktivno vejo. Če je isti vnos. Če je referenca veja, jo nastavi, kot aktivno vejo. Če je
referenca oznaka ali zgostitev vnosa, priedmo v stanje brez aktivne veje referenca oznaka ali zgostitev vnosa, priedmo v stanje brez aktivne veje
(angl. \emph{deteached HEAD}). (angl. \emph{deteached HEAD}).
\section{Commit}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -559,8 +565,6 @@ index). V zgodovinskem grafu ustvari novo vozlišče, ki je povezano s
prejšnjim vnosom. Poleg tega prestavi aktivno vejo in oznako prejšnjim vnosom. Poleg tega prestavi aktivno vejo in oznako
\texttt{HEAD} na novo ustvarjeni vnos. \texttt{HEAD} na novo ustvarjeni vnos.
\section{Add}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -572,8 +576,6 @@ spreminja zgodovinskega grafa, pač pa doda novo vsebino in datotečna
drevesa, ki vsebujejo spremembe v shrambo objektov. Vsebina čakalnice bo drevesa, ki vsebujejo spremembe v shrambo objektov. Vsebina čakalnice bo
zabeležena v naslednjem vnosu. zabeležena v naslednjem vnosu.
\section{Pull}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -587,8 +589,6 @@ oddaljene, se lokalna veja enostavno prestavi, da kaže na isti vnos, kot
oddaljena veja. V nasprotnem primeru, mora uporabnik posredovati in oddaljena veja. V nasprotnem primeru, mora uporabnik posredovati in
razrešiti morebitne konflikte. razrešiti morebitne konflikte.
\section{Push}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -599,8 +599,6 @@ potisne novo vsebino na oddaljeni repozitorij. Push deluje obratno kot
\texttt{pull}. Ukaz je uspešno izveden le, če je oddaljena veja prednica \texttt{pull}. Ukaz je uspešno izveden le, če je oddaljena veja prednica
lokalne veje in ni konflikotov. lokalne veje in ni konflikotov.
\section{Fetch}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -612,19 +610,16 @@ Pri tem ne more priti do konfliktov, ker git preprosto doda nove objekte
v shrambo in obstoječih objektov nikakor ne spreminja. Oddaljenim vejam v shrambo in obstoječih objektov nikakor ne spreminja. Oddaljenim vejam
in oznakam preprosto doda predpono z imenom oddaljenega repozitorija. in oznakam preprosto doda predpono z imenom oddaljenega repozitorija.
\section{Reset}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
git reset referenca git reset referenca
\end{verbatim} \end{verbatim}
spremeni kam kaže trenutno izbrana veja. Ukaz ne spremeni zgodovinskega spremeni kam kaže trenutno izbrana veja. Trenutno izbrano vejo prestavi na isti vnos, na
katerega kaže dana \texttt{referenca}. Ukaz ne spremeni zgodovinskega
drevesa, ampak le to, na kateri vnos kaže trenutno izbrana veja. drevesa, ampak le to, na kateri vnos kaže trenutno izbrana veja.
\section{Merge}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -636,8 +631,6 @@ referenco). Nov vnos ima dva starša: vnos na katerega kaže trenutna veja
in vnos, na katerega kaže referenca. Če pride do konfliktov, jih mora in vnos, na katerega kaže referenca. Če pride do konfliktov, jih mora
uporabnik sam razrešiti, preden se ustvari nov vnos. uporabnik sam razrešiti, preden se ustvari nov vnos.
\section{Rebase}
Ukaz Ukaz
\begin{verbatim} \begin{verbatim}
@ -651,25 +644,25 @@ nove vnose in prestavljajo reference. Zato je večina ukazov v Gitu
varna, v smislu, da jih lahko kasneje prekličemo in pridemo nazaj na varna, v smislu, da jih lahko kasneje prekličemo in pridemo nazaj na
prejšnje stanje. Ukaz \texttt{rebase} pa spremeni zgodovino in ga ne prejšnje stanje. Ukaz \texttt{rebase} pa spremeni zgodovino in ga ne
moremo preklicati, saj trenutne vnose nadomesti z novimi in stare vnose moremo preklicati, saj trenutne vnose nadomesti z novimi in stare vnose
pobriše\footnote{Obstaja enostaven način, da tudi \texttt{rebase} lahko pobriše\footnote{Obstaja enostaven način, kako \texttt{rebase} izvedemo tako, da ga lahko
prekličemo. Na zadnji vnos, ki ga želimo prestaviti preprosto kasneje prekličemo. Na vnos, ki ga želimo prestaviti z \texttt{rebase}, preprosto
postavimo novo referenco(vejo ali oznako). To povzroči, da se stari postavimo novo vejo ali oznako. To povzroči, da se stari
vnosi ne pobrišejo tudi, ko se izvede ukaz \texttt{rebase}.}. vnosi ne pobrišejo, ko se izvede ukaz \texttt{rebase}.}.
\section{Zaključek} \section{Zaključek}
Spoznali smo, kako deluje Git in s katere matematičnime pojme uporablja Spoznali smo, kako deluje Git in s katerimi matematičnimi pojmi lahko opišemo njegov podatkovni model.
za model. Opis dela z Gitom presega namen tega dokumenta, zato vas raje Upam, da boste s tem znanjem bolj samozavestno uporabljali Git. Opis dela z Gitom presega namen tega
usmerim na uradno dokumentacijo: dokumenta, zato vas raje usmerim na uradno dokumentacijo:
{\url{https://git-scm.com/cheat-sheet}} {\url{https://git-scm.com/cheat-sheet}}
Pri pisanju tega članka sem sevada uporabljal Git. V Pri pisanju tega članka sem sevada uporabljal Git. V
\href{https://git.fri.uni-lj.si/martin.vuk/git-intro}{javno dostopnem \href{https://git.fri.uni-lj.si/martin.vuk/git-intro}{javno dostopnem
repozitoriju} \cite{vuk_git-intro_nodate} si lahko ogledate celotno repozitoriju} \cite{vuk_git-intro_nodate} si lahko ogledate celotno
zgodovino nastajanja tega članka. zgodovino nastajanja tega članka.
Pri pripravi dokumenta sem uporabil Gemini 3. Vse odgovore sem preveril Pri pripravi dokumenta sem uporabil Gemini 3, a sem vse odgovore njegove odgovore skrbno preveril
in uredil po svoje. in uredil po svoje.
\bibliographystyle{plainurl} \bibliographystyle{plainurl}